Appeal allowed; inheritance of denationalized property transfers at denationalization date, not death date.

Pritožbi se ugodi, dodatni sklep o dedovanju se razveljavi in zadeva glede II. točke izreka vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Udeleženci sami krijejo svoje stroške odgovora na pritožbo.

[JEDRO]

Po 2. odstavku 78. člena ZDen pokojnikova zapuščina, ki predstavlja v denacionalizaciji vrnjeno premoženje, preide na njegove dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Glede kroga dedičev ob takem dedovanju pa je upoštevati 1. odstavek 78. člena ZDen, po katerem se dedovanje uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju.

Ni ovire, da zapustnik z oporoko ne razpolaga tudi s premoženjem, ki bo najdeno šele po njegovi smrti ali celo po pravnomočnosti sklepa o dedovanju po njem.

[OBRAZLOŽITEV]

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju pod I. točko izreka ugotovilo obseg naknadno ugotovljene zapuščine in pod II. točko izreka to zapuščino dodelilo zakonitim dedičem, in sicer zapustničini vnukinji A. R. 46/108, zapustničinemu pravnuku J. D. 18/108, A. M. C. 22/108, B. F. 11/108 in F. B. 11/108.

Zoper dodatni sklep o dedovanju se je v roku pritožil dedič J.D., ki predlaga, da pritožbeno sodišče dodatni sklep o dedovanju razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da iz notarske listine o dedovanju po pok. S.M. izhaja, da ta s svojim premoženjem ni oporočno razpolagala in da je prišlo do zakonitega dedovanja, v katerega pa pritožnik kot zakoniti dedič ni bil vključen. Četudi pok. S.M. ni bila slovenska državljanka, gre v tem postopku za dedovanje nepremičnega premoženja na območju RS in mora zato sodišče upoštevati zakonitost postopka dedovanja v Italiji oz. predpise Zakona o dedovanju (ZD). Upoštevaje zakonito dedovanje, tudi po italijanskih predpisih, so dediči po pok. S.M., ki je bila poročena in ni imela otrok, zakonec in starši zapustnice oz. njihovi dediči. V konkretnem primeru sta bili zakoniti dedinji po pokojni tudi njeni sestri B.D.M. in I.S.. Notar v Italiji očitno ni bil obveščen o sorodstvenem razmerju pokojnice, ker sestri v dedovanje nista bili vključeni. Sodišče se z izpodbijano odločbo tudi ni opredelilo do ugovora pritožnika zaradi neupoštevanja določbe 225. člena ZD, namenjene zavarovanju domačih dedičev. Pritožnik ne sprejema niti naziranja sodišča prve stopnje glede dedovanja oz. dednih pravic dedičev po pok. B.D.M., hčerki zapustnice iz tega zapuščinskega postopka. Po 78. členu Zakona o denacionalizaciji (ZDen) preide pokojničina zapuščina na dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, odločba o denacionalizaciji pa je bila izdana dne 24.6.2003, torej po smrti B.D.M. leta 1994. Zato nanjo ni prešlo denacionalizirano premoženje, saj je po 125. členu ZD dedič lahko le tisti, ki je živ ob uvedbi dedovanja. Poleg tega je B.D.M. lahko z oporoko razpolagala s svojim premoženjem, ki ga je pridobila za časa življenja. V času sestave oporoke leta 1993 in ob smrti 1994 ni mogla razpolagati s premoženjem, ki ga je njena pravna prednica pridobila šele po njeni smrti. Četudi je določba 81. člena ZDen uporabna zgolj za denacionalizacijskega upravičenca, je v obravnavanem primeru uporabna tudi glede dedovanja po pok. B.D.M.

Dedinja A.R. in ostali, ki jih vse zastopa odvetnica C. D. iz Ljubljane, v odgovoru na pritožbo zavračajo pritožbene navedbe, potrjujejo pravilnost odločitve sodišča prve stopnje in predlagajo zavrnitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Glede na odločbo pritožbenega sodišča pod opr. št. I Cp 2956/2007, z dne 9.1.2008, je ugotovljeni obseg dodatne zapuščine (v izpodbijani odločbi I. točka izreka) postal pravnomočen že v dodatnem sklepu o dedovanju sodišča prve stopnje pod opr. št. D 10/2004, z dne 16.3.2007. Zato je s ponovno odločitvijo pod I. točko izpodbijanega dodatnega sklepa o dedovanju o tem istem vprašanju sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 12. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom ZD, posledično čemur je bilo potrebno izpodbijano odločbo pod I. točko izreka razveljaviti že iz tega razloga (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

Sodišču prve stopnje se v izpodbijani odločbi ni bilo potrebno opredeljevati o določbi 225. člena ZD glede zavarovanja domačih dedičev, ker ta določba ureja povsem drugačno razmerje, kot je predmetno.

Da je pri dedovanju po pok. B.D.M. upoštevano njeno oporočno razpolaganje tudi pri dedovanju v tej zapuščinski zadevi, je pritožbeno sodišče že pojasnilo v svoji odločbi pod opr. št. I Cp 2956/2007, z dne 9.1.2008, in se tu ne bo ponavljalo. Dodati je le, da po 2. odstavku 78. člena ZDen pokojnikova zapuščina, ki predstavlja v denacionalizaciji vrnjeno premoženje, preide na njegove dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Glede kroga dedičev ob takem dedovanju pa je upoštevati 1. odstavek 78. člena ZDen, po katerem se dedovanje uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju. Po pok. I.M. je to bilo nedvoumno pred smrtjo B.D.M. leta 1994 in je zato njeno oporočno razpolaganje nedvomno upoštevati tudi pri dedovanju tu obravnavane zapuščine. Ni ovire, da zapustnik z oporoko ne razpolaga tudi s premoženjem, ki bo najdeno šele po njegovi smrti ali celo po pravnomočnosti sklepa o dedovanju po njem.

Slediti pa je pritožbi glede ugotavljanja kroga dedičev po pok. S.M., eni od treh hčera zapustnice I.M.. Res se sicer krog dedičev po njej kot italijanski državljanki določa po italijanskem pravu. Vendar je upošteven ugovor pritožnika, da bi on moral biti tudi zakoniti dedič po S.M., v kolikor je tako po italijanskem pravu in v kolikor je bil pri dedovanju po njej zamolčan. Ni pravilno, ko se je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju kroga dedičev po S.M. oprlo izključno na notarsko listino o dedovanju po njej (v spisu med list. št. 58 in 59). Na ugovor pritožnika, da je bil pri dedovanju spregledan, bi sodišče prve stopnje moralo s pribavo ustreznega italijanskega prava ugotoviti krog zakonitih dedičev in v primeru, da je ta različen od tistega po notarski listini, tudi dedne deleže ugotovljenih dedičev. Da je bil pritožnik resnično izpuščen pri dedovanju po S.M., bi se dalo sklepati iz genealoškega debla v notarski listini, kjer je kot zakonita dedinja navedena A.R. ne pa tudi pritožnik ali njegov pravni prednik, prav tako dedič po pok. I.S., sestri S.M..

Pritožbeno sodišče je zaradi zgoraj opisane zmotne uporabe materialnega prava moralo ugoditi tudi pritožbi glede II. točke izreka dodatnega sklepa o dedovanju in v tem delu odločbo sodišča prve stopnje razveljaviti ter mu zadevo vrniti v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), da bo lahko raziskalo za odločitev pravnorelevatno dejansko stanje še v zgoraj nakazani smeri.

Odločitev o stroških postopka dedičev za odgovor na pritožbo, v katerem povrnitev teh stroškov zahtevajo, temelji na določbi 174. člena ZD, po kateri je stranka upravičena do povračila ji nastalih stroškov postopka le v primeru, ko jih ji druga stranka povzroči z očitno nepoštenim ravnanjem. Da bi pritožnik z vložitvijo pritožbe ravnal očitno nepošteno, ni ugotoviti, posledično čemur dediči za odgovor na pritožbo sami nosijo stroške.