Appeal dismissed; court fees for creditor's presence at auction are not enforcement costs.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court of Ljubljana dismissed the creditor's appeal regarding enforcement costs incurred due to their presence at a public auction. The creditor argued these expenses were necessary for effective enforcement, citing conflicting regional court precedents, while the court noted the existence of contrary decisions. The court ruled that such costs are not essential for the execution process and are not covered by the Enforcement and Security Act, thus rejecting the claim.
Legislator headnote
AI generatedArticle 15 of the Enforcement and Security Act; Article 38, paragraph 5 of the Enforcement and Security Act; Article 365 of the Civil Procedure Act: Costs incurred by the creditor due to their personal presence at an auction are not considered necessary enforcement costs and must be borne by the creditor.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep v 2. točki potrdi.
[JEDRO]
Stroški, ki nastanejo upniku zaradi prisotnosti pri rubežu, niso stroški, ki so potrebni za izvršbo.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče druge stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da mora dolžnik upniku v 8. dneh povrniti 109,27 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku 8-dnevnega roka za izpolnitev dalje. V 2. točki je upnikov predlog za povrnitev stroškov nad tem zneskom zavrnilo. Gre za stroške, ki se nanašajo na upnikovo prisotnost na rubežu.
Zoper sklep se upnik pritožuje. Poudarja, da gre za potreben strošek za izvršbo. Sklicuje se tudi na stališče Višjega sodišča v Kopru I Ip 648/2008 z dne 16.12.2008, I Ip 372/2009, pa tudi na sklep Višjega sodišča v Mariboru I Ip 1738/2009 z dne 12.3.2010.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje se strinja s sodiščem prve stopnje, da stroški, ki so nastali upniku zaradi prisotnosti pri rubežu, niso stroški, ki bi bili potrebni za izvršbo. Zato jih dolžnik ni dolžan povrniti.
Pritožba navaja, da je dejstvo, da izvršitelji ob prisotnosti upnika oziroma njegovega pooblaščenca izvršilna dejanja opravljajo bolj skrbno, natančno in učinkovito, in da je v takih primerih upnik hitreje poplačan. To pritožbeno trditev je mogoče razumeti tako kot da izvršitelj v upnikovi odsotnosti ne opravi dovolj dobro in učinkovito svojega dela. Če je tako, tedaj so ukrepi zoper izvršitelja predvideni v Zakonu o izvršbi in zavarovanju – ZIZ. Med njimi nadzor upnika ni predviden. Dolžniku zato ni mogoče naprtiti stroškov, ki so upniku nastali v zvezi z udeležbo na rubežu. Upnikova pravica, udeleževati se rubeža, pri tem ni v ničemer prizadeta. Pravico ima, vendar ne na dolžnikove stroške.
Sicer se sodišče druge stopnje strinja, da sodna praksa v zvezi s tem vprašanje ni enotna. Pritožba se sklicuje na odločbi Višjega sodišča v Kopru in odločbo Višjega sodišča v Mariboru. Vendar je v evidenci sodne prakse mogoče najti tudi dve drugačni odločbi, in sicer Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 2869/2008 in Višjega sodišča v Celju I Ip 807/2008, ki teh stroškov ne priznavata. Poenotenje sodne prakse pa ni stvar sodišča druge stopnje.
Neutemeljeno pritožbo je bilo treba zavrniti in sklep potrditi po 2. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ, kajti sodišče prve stopnje je 5. odst. 38. člena ZIZ pravilno uporabilo.