Appeal allowed; transitional law applies to pre-2008 proceedings; court fee payment valid despite late filing.

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Višje sodišče določbo 39. člena ZST-1 razume tako, da se ZST-1 v celoti uporablja le v postopkih, ki so začeli teči po njegovi uveljavitvi 1. 10. 2008, torej velja splošno pravilo iz 39. člena ZST-1 tudi za uporabo določbe 41. člena ZST, ki predpisuje plačilo sodne takse kot procesno predpostavko za odločanje o ugovoru v izvršilnem postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje štelo ugovor dolžnice za umaknjen, ker ob vložitvi ugovora ni plačala sodne takse, odločitev pa utemeljuje z določbo 41. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1).

Proti sklepu se je pravočasno pritožila dolžnica zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka. Trdi, da je zastopnik 15. 4. 2009 prejel opomin za plačilo sodne takse in sklep za dostavo pooblastila, dolžnica pa je 21. 4. 2009 plačala sodno takso. Zastopnik dolžnice je 21. 4. 2009 poslal pooblastilo in navedel pravilno ime dolžnice A. Sr., saj je sodišče v sklepu z dne 9. 10. 2008 zmotno navedlo ime A. Sm.. Ker je prišlo do nesporazuma pri evidentiranju plačane sodne takse, predlaga, da sodišče samo razveljavi sklep, v nasprotnem primeru pa naj se pritožba odstopi višjemu sodišču, ki naj sklep razveljavi in naloži v plačilo pritožbene stroške dolžnice sodišču. Priglaša stroške za sestavo pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

V skladu s prehodno določbo 39. člena ZST-1 se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Višje sodišče navedeno določbo razume tako, da se ZST-1 v celoti uporablja le v postopkih, ki so začeli teči po njegovi uveljavitvi 1. 10. 2008, torej velja splošno pravilo iz 39. člena ZST-1 tudi za uporabo določbe 41. člena ZST, ki predpisuje plačilo sodne takse kot procesno predpostavko za odločanje o ugovoru v izvršilnem postopku.

Predmetni postopek se je začel z vložitvijo predloga za izvršbo 6. 4. 2007 proti dolžniku - pravni osebi M, d.o.o., torej še pred začetkom veljave ZST-1. Postopek proti družbenici iz sodnega registra izbrisane gospodarske družbe namreč pomeni nadaljevanje postopka zoper prvotnega dolžnika in gre za enotni postopek.

Višje sodišče je glede na navedeno ugotovilo, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo 41. člena ZST-1 in je že iz tega razloga pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek – v odločanje o ugovoru (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP – v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Poleg tega pa višje sodišče še ugotavlja, da je v spisu na red. št. 21 poleg fotokopije naloga – opomina za plačilo sodne takse, ki jo je sodišče prejelo 21. 4. 2009, tudi račun št. 13910 z dne 21. 4. 2009, ki dokazuje plačilo sodne takse v znesku 48,21 EUR v gotovini.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo o ugovoru (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).