Legislator Case Law & Legislation
sodba II U 265/2009 ECLI:SI:UPRS:2010:II.U.265.2009 AI generated

Administrative court dismisses claim for return of funds where prior final decision already established the violation.

Case Number sodba II U 265/2009
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The administrative court dismissed the plaintiff's lawsuit seeking the return of agricultural funds based on a violation of environmental obligations. The plaintiff argued that the agency failed to properly assess compliance with educational program requirements, but the court found the core violation had already been definitively established in a final administrative decision from 2006. Since the plaintiff did not challenge that prior decision, the current suit was procedurally barred as it relied on facts already settled by a binding ruling.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o upravnem sporu; When a prior administrative decision establishing a violation becomes final and unchallenged, a subsequent lawsuit for the return of funds based on that same violation is inadmissible.

Keywords

AI generated
finality of administrative decisions res judicata in administrative law return of public funds agricultural environmental obligations procedural admissibility binding prior rulings unjustified administrative claims

Cited Legislation

AI generated
63. člen Zakona o upravnem sporu
AI generated
sodba I U 199/2011
Administrative court dismisses claim for return of funds due to binding nature of final agency decision on breach. The plaintiff failed to challenge the final administrative decision regarding the premature termination of environmental measures. Consequently, the court upheld the agency's order to return the misappropriated funds. The court ruled that the plaintiff was bound by the final administrative decision and could not raise new arguments in the administrative lawsuit. The court dismissed the claim because the plaintiff did not challenge the final administrative decision regarding the breach of environmental obligations. The court held that the plaintiff was bound by the final administrative decision and could not raise new arguments in the administrative lawsuit. The court dismissed the claim because the plaintiff did not challenge the final administrative decision regarding the breach of environmental obligations.
sodba II U 267/2009
Administrative court dismisses appeal against order to repay EU agricultural environmental funds due to premature termination of five-year obligations.
sodba I U 1210/2010
Administrative court dismisses appeal against agency decision due to lack of final prior decision basis.
sodba I U 1196/2011
Administrative court dismissed claim that land area calculations in SKOP compliance decision were illegal.
UPRS Sodba I U 1433/2017-10
Administrative court allows appeal against agricultural aid decision due to violation of right to be heard and lack of reasoned facts.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Ker je postala odločba, s katero so bile ugotovljene kršitve prevzetih obveznosti, že pravnomočna, tožnica v tem postopku, v katerem se ji nalaga vračilo prejetih sredstev, ne more uspeti z ugovorom, da obveznosti ni kršila.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) ugotovila, da je tožnica predčasno prenehala izvajati petletno obveznost izvajanja kmetijsko okoljskih oziroma OMD ukrepov, zato je dolžna sredstva v višini 6.694,94 EUR, ki so ji bila izplačana za leta sledenja 2006/2005/2004 vrniti v roku 30 dni od vročitve odločbe. V obrazložitvi odločbe Agencija navaja, da je tožnica z zbirno vlogo, ki jo je vložila 21. 4. 2004, prevzela obveznost, da bo na kmetijskem gospodarstvu izvajala kmetijsko okoljske in OMD ukrepe ves čas trajanja petletne obveznosti.

V odločbi za neposredna plačila za leto 2006 je bilo ugotovljeno, da je prišlo do dvojne kršitve pri ukrepih SKOP - ZEL, DOD-IPL in IPL, zato je tožnica dolžna vrniti vsa prejeta sredstva za navedene ukrepe. Navedeno odločitev je potrdila tudi tožena stranka z odločbo št. 33106-280/2009/2 z dne 30. 6. 2009. V svoji odločbi navaja, da je tožnica v letu 2004 uveljavljala zahtevek za plačilo SKOP-ZEL, IPL in DOD-IPL. Na podlagi odločbe Agencije z dne 14. 12. 2004 so ji bila za navedene ukrepe izplačana sredstva v višini 861.628,50 SIT, to je preračunano 3.595,51 EUR.

V letu 2005 so bila tožnici na podlagi odločbe z dne 7. 4. 2008 za iste ukrepe izplačana sredstva v višini 746.024,30 SIT oziroma 3.110,98 EUR. V letu 2005 je bilo tudi ugotovljeno, da tožnica ni opravila izobraževalnega programa v obsegu najmanj treh ur, zato se je izplačilo podpor zmanjšalo za 20 %. Tožnica zoper navedeno odločbo pritožbe ni vložila. V letu 2006 pa je Agencija tožničin zahtevek za plačilo za ukrepe SKOP z odločbo z dne 18. 12. 2006 zavrnila z obrazložitvijo, da ni opravila obveznosti izobraževanja v skladu z določbami Uredbe PRP v trajanju najmanj 15 ur.

Ker je bila kršitev ugotovljena že v predhodnem letu 2005, je bila obveznost z odločbo iz leta 2006 v celoti prekinjena. Zoper odločbo je tožnica sicer vložila pritožbo, ki pa jo je tožena stranka z odločbo z dne 19. 7. 2007 zavrnila. Navedene odločitve tožnica ni izpodbijala s tožbo v upravnem sporu, zato je odločba Agencije z dne 18. 12. 2006 o prekinitvi izvajanja okoljskih ukrepov postala pravnomočna. Predmet tega postopka pa je vračilo sredstev zaradi predčasne prekinitve obveznosti izvajanja kmetijsko okoljskih ukrepov, kar je bilo ugotovljeno s pravnomočno odločbo Agencije.

V tem postopku zato ni mogoče uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na predpisano obveznost opravljanja izobraževalnega programa, saj je to bilo predmet ugotavljanja v odločbi z dne 18. 12. 2006. Zaradi navedenega so vse pritožbene navedbe in dokazila, ki se nanašajo na odločitev o zavrnitvi zahtevkov za leto 2006 zaradi neudeležbe na izobraževanjih, v tem postopku brezpredmetne.

Tožnica v tožbi navaja, da je Uredba PRP kot enega izmed pogojev upravičenosti do sredstev iz naslova ukrepov SKOP določala izobraževanje. Navedeni pogoj je bilo treba izpolniti do 31. 12. 2006. Odločitev Agencije v izpodbijani odločbi pa temelji na dejstvu, da tožnica v zvezi z izobraževanjem ni izpolnila zahtev Uredbe PRP. Takšni ugotovitvi tožnica nasprotuje, saj je v letu 2006 opravila izobraževanje v skupnem trajanju 10,5 ure in 6 ur prikazov, kar izhaja iz potrdil o izobraževanjih dne 2. 6. 2006, 19. 8. 2006, 31. 8. 2006 in 22. 12. 2006. Iz navedenih dokazov pa izhaja, da je v celoti izpolnila zahteve glede izobraževanja. Oba organa sta tako napačno in neutemeljeno oprla odločitev o znižanju odobrenih sredstev na kršitev Uredbe PRP. Napačno stališče upravnih organov je v svojem pravnem mnenju potrdil tudi inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, v katerem je med drugim navedeno, da je Agencija v nasprotju z Uredbo PRP rok za izpolnitev obveznosti glede izobraževanja skrajšala z 31. 12. 2006 na 31. 8. 2006. Prav tako sta oba upravna organa bistveno kršila pravila postopka, ker tožnici pred izdajo odločbe ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah pomembnih za izdajo odločbe. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je Agencija tožnici z izpodbijano odločbo naložila vračilo prejetih sredstev iz naslova ukrepov SKOP, ker je bilo s pravnomočno odločbo z dne 18. 12. 2006 ugotovljeno, da je tožnica predčasno prekinila izvajanje petletne obveze ukrepov SKOP, za kar se je zavezala v letu 2004. Kršitev se je nanašala na obveznost izobraževanja. Izpodbijana odločba je torej izdana na podlagi dejstev, ki so bila ugotovljena s pravnomočno odločbo z dne 18. 12. 2006, ki pa je tožnica ni izpodbijala s tožbo. Zaradi navedenega so vse tožbene navedbe in dokazila, ki se nanašajo na odločitev o zavrnitvi zahtevkov SKOP za leto 2006 zaradi neudeležbe na izobraževanjih, v tem postopku brezpredmetne. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Predmet tega postopka se nanaša na vračilo sredstev, ki so bila tožnici izplačana za izvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov v letih sledenja 2006/2005/2004, na podlagi ugotovitve, da je tožnica predčasno prekinila izvajanje navedene obveznosti.

V zadevi ni sporno, da je tožnica ob vložitvi vloge za kmetijske subvencije v letu 2004 prevzela obveznost izvajanja ukrepov SKOP ter se s tem zavezala, da bo navedene ukrepe izvajala ves čas trajanja petletne obveznosti. Iz podatkov spisa pa je razvidno, da je bilo z odločbo Agencije št. 321-22-56306-2006-25 z dne 18. 12. 2006 ugotovljeno, da je tožnica kršila pogoje, ki so določeni v Programu razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006, pri čemer se je kršitev nanaša na celotni ukrep SKOP. Ker je bila kršitev pravnomočno ugotovljena že tudi v predhodnem letu 2005, je Agencija zahtevek za ukrepe SKOP v celoti zavrnila ter obveznost nadaljnjega izvajanja ukrepov prekinila. Ugotovljena kršitev se je nanašala na obveznost izobraževanja v skladu z Uredbo o plačilih za ukrepe programa razvoja podeželja RS 2004-2006 za leto 2006. Navedena odločba je postala pravnomočna, saj je tožena stranka z odločbo št. 33100-1203/2007 z dne 19. 7. 2007 tožničino pritožbo zavrnila, tožnica pa zoper to odločbo ni vložila tožbe v upravnem sporu. Dejstvu, da je odločba Agencije z dne 18. 12. 2006, s katero je bila ugotovljena kršitev ter je bilo prekinjeno nadaljnje izvajanje ukrepov SKOP, pravnomočna, tožnica v tožbi ne ugovarja. Na pravnomočne odločbe pa so tako upravni organi kot tudi sodišče vezani, zato je Agencija tudi po presoji sodišča utemeljeno odločila, da je tožnica dolžna vrniti prejeta sredstva. Sodišče zato v tem postopku ne more upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na ugotovljeno kršitev v zvezi z obveznostjo oprave izobraževalnih programov, saj bi tovrstne ugovore tožnica lahko uspešno uveljavljala le v tožbi zoper odločbo Agencije z dne 18. 12. 2006 oziroma tožene stranke z dne 19. 7. 2007, česar pa ni storila. Ker drugih vsebinskih ugovorov, ki bi lahko bili relevantni v zvezi s presojo izpodbijane odločbe, tožnica v tožbi ne navaja, je sodišče kot neutemeljen zavrnilo tudi njen ugovor glede kršitev pravil postopka, saj tožnica ne zatrjuje, da je bila višina obveznosti napačno določena.

Po vsem navedenem je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba zakonita, zato je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, 62/2010, ZUS-1).