Administrative court dismisses appeal against free legal aid denial due to lack of reasonable prospect of success.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Če prosilec v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh, tako da ni razumno začeti postopka oziroma se ga udeleževati ali vlagati pravno sredstvo, se prošnja za brezplačno pravno pomoč ne dodeli.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi z odločbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani opr. št. Bpp 53/2010-4 z dne 26. 4. 2010 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka in sodnih taks.

V obrazložitvi navaja, da je z izpodbijano odločbo (Bpp 53/2010 z dne 26. 4. 2010) organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Bpp 1715/2008 z dne 2. 3. 2010, ker je ocenil, da je bila tožnikova prošnja za razrešitev odvetnika A.A. iz Ljubljane in postavitev drugega odvetnika utemeljeno zavrnjena in je zato odločba pravila ter temelji na pravilni pravni podlagi. Tožnik namreč ni izkazal ustrezne podlage oziroma utemeljenega razloga za razrešitev postavljenega odvetnika in za določitev drugega odvetnika.

Tožena stranka ocenjuje, da je bila s prej navedeno odločbo tožnikova prošnja utemeljeno zavrnjena, saj iz vsega navedenega izhaja, da tožnik ni izpolnjeval objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP; Uradni list RS., št. 96/04 s spremembami). Z izpodbijano odločbo je bilo namreč tožniku pravilno pojasnjeno, da je pogoj za razrešitev odvetnika, da slednji ne opravlja v redu svoje dolžnosti, kot zanj izhaja iz odločbe, s katero je bil določen za izvajanje storitev brezplačne pravne pomoči.

Tudi po presoji tožene stranke tožnik v tem primeru tega ni izkazal. Samo na podlagi navedb, da odvetnik A.A. in sodišče nista storila ničesar oziroma da še ni bilo odločeno o njegovih vlogah za dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi po presoji tožene stranke tožnik ne more uspeti s tožbo v upravnem sporu. Tožena stranka se sklicuje tudi na določbo 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-l; Uradni list RS, št. 105/06), ki določa, da sodišče s sodbo tožbo kot neutemeljeno zavrne, če ugotovi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

To pa je po presoji tožene stranke bistveno za presojo, ali ima prosilec v sproženem upravnem sporu zoper izpodbijano odločbo verjeten izgled za uspeh. Tožena stranka je na podlagi ugotovljenih dejstev ocenila, da tožnik v upravnem sporu zoper odločbo opr. št. Bpp 53/2010 z dne 26. 4. 2010 nima verjetnega izgleda za uspeh in se tako nadaljnjega postopka ni razumno udeleževati. Zato ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ker pa mora prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati tako finančni kot objektivni pogoj, slabo finančno stanje na odločitev v zadevi ne more vplivati.

Tožniku je tudi pojasnila, da sej v skladu s 4. odstavkom 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-l: Uradni list RS, št. 37/08) v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača.

Tožnik se ne strinja z odločitvijo tožene stranke. Prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, da bi lahko tožbo pravilno popravil. Šele s pomočjo pravne pomoči bi lahko navedel vsa dejstva. ki utemeljujejo verjetnost uspeha in tako sodišču dokazal, da odločitev tožene stranke ni pravilna. Ker mu ni nudena ustrezna pravna pomoč za reševanje sporov so vse odločitve nepravilne in ne temeljijo na zakoniti pravni podlagi. Kršeni sta tudi Ustava Republike Slovenije in EKČP. Pojasnjuje tudi, da je prejemnik socialne pomoči, zaradi česar prosi, naj ga sodišče oprosti plačila sodnih taks. Smiselno predlaga, naj sodišče tožbi ugodi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno odločila, ko je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnila. Po določbi l. alinee l. odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno

nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati.

V obravnavani zadevi je sporna odločba tožene stranke, s katero je zavrnila njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi z odločbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani opr. št. Bpp 53/2010. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ocenila vse, za odločitev v zadevi, pomembne okoliščine. Tudi po presoji sodišča je bila z odločbo opr. št. Bpp 53/2010 z dne 26. 4. 2009 tožnikova prošnja utemeljeno zavrnjena, iz razloga, da prosilec ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno uporabila materialno pravo, sodišče pa tudi ni ugotovilo, da bi bila v postopku kršena pravila postopka. Tožena stranka je svojo odločitev obširno obrazložila, zato sodišče sledi njeni utemeljitvi in v svoji sodbi ne bo navajalo ponovnih razlogov (2. odstavek 71. člena ZUS-l). Sicer pa tožnik ugotovljenemu dejanskem stanju ne ugovarja, v tožbi le pavšalno zatrjuje, da se ne strinja z odločitvijo tožene stranke. Pri tem niti ne navaja, zakaj meni, da odločitev tožene stranke ni pravilna. Tožnik bi moral svoje tožbene ugovore konkretno argumentirati, sicer sodišče utemeljenosti le-teh ne more preizkusiti. Tožnik tudi le pavšalno navaja kršitve ustavnih pravic in temeljnih svoboščin, zato sodišče utemeljenosti teh ugovorov ne more preizkusiti.

Tožnik je v tožbi predlagal, naj mu sodišče dodeli brezplačno pravno pomoč. Sodišče tožniku pojasnjuje, da v okviru izvrševanja svojih z Ustavo določenih pristojnosti v smislu zagotavljanja sodnega varstva pravic posameznikov na podlagi 157. člena v povezavi z 2. odstavkom 3. člena Ustave o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ni pristojno odločati, za rešitev te njegove vloge je pristojen organ za brezplačno pravno pomoč, ki je z odločbo (opr. št. Bpp 117/2010 z dne 29. 7. 2010) njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči že zavrnil.

Na odločitev v zadevi tudi ne more vplivati dejstvo, da je tožnik prejemnik socialne pomoči. Prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora namreč kumulativno izpolnjevati tako finančni kot objektivni pogoj, zato slabo finančno stanje tožnika, ki je v postopku sicer izkazano, samo po sebi še ne daje pravice do dodelitve brezplačne pravne pomoči.

Tožena stranka je tožniku pravilno pojasnila, da se na podlagi 4. odstavka 10. člena ZST-1 v postopku za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača, zato sodišče o tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni odločalo.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo.