Supreme Court allows appeal, voids lower judgments for inadmissibility of witness testimony regarding debt repayment.

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

ZPP ne pozna dokaznih pravil, po katerih bi lahko stranke posamezna dejstva dokazovala le z določenimi dokaznimi sredstvi.

Pri presoji, kateri narok se šteje v določeni pravdni zadevi kot prvi narok, je treba upoštevati, na katerem naroku so lahko bile stranke prvič procesno aktivne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora tožena stranka kot pravni naslednik (aktivni družbenik) prvotno tožene izbrisane družbe U. d.o.o., plačati tožeči stranki 57.991,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v preostalem pa je zahtevek zavrnilo. Presodilo je, da je tožeča stranka dokazala, da ima na temelju kreditne pogodbe z družbo U. d.o.o. terjatev do tožene stranke kot njenega pravnega naslednika, tožena stranka pa ni uspela dokazati, da je družba U. d.o.o. to terjatev poplačala z 12.000 steklenicami šampanjca.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Revizijo vlaga tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga, da se reviziji ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija je utemeljena.

6. Utemeljen je revizijski očitek, da sta sodišči prve in druge stopnje neutemeljeno zavrnili dokaze, predlagane v zvezi z dokazovanjem nadomestne izpolnitve. Sodišči sta predlagane dokaze (zaslišanje prič) zavrnili z obrazložitvijo, da se lahko poslovni dogodek dokazuje le z listino. To stališče je zmotno, saj ZPP ne pozna dokaznih pravil, po katerih bi lahko stranke posamezna dejstva dokazovala le z določenimi dokaznimi sredstvi. Kolikor sta sodišči dokazne predloge zavrnili zaradi njihove neprimernosti, je tudi to stališče zmotno. Nobene ovire namreč ni, da bi se poslovni dogodek (dobava šampanjca) lahko dokazoval tudi s pričami, kot je to predlagala tožena stranka. Nenazadnje je bila v času prvega naroka tožena stranka že fizična oseba, ki z listinami morda niti ne razpolaga.

7. Zmotno je tudi stališče sodišča druge stopnje, da je tožena stranka dokaze predlagala prepozno. Pri presoji, kateri narok se šteje v določeni pravdni zadevi kot prvi narok, je treba upoštevati, na katerem naroku so lahko bile stranke prvič procesno aktivne. V obravnavani zadevi sta stranki imeli možnost predlagati dokaze šele na naroku 5. 12. 2007, kar sta tudi storili. Vsi predhodno razpisani naroki so bili namreč na predlog strank zaradi pogajanj takoj preloženi.

8. Sodišči prve in druge stopnje sta z neutemeljeno zavrnitvijo dokaznih predlogov tožene stranke storili bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP). To bo moralo obravnavati dokazne predloge tožene stranke v zvezi z zatrjevano nadomestno izpolnitvijo.

9. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.