Appeal dismissed on execution costs; partial allowance granted on interest calculation post-2002 reform.

Revizija se v delu, v katerem izpodbija odločitev o izvršilnih stroških, zavrže.

Reviziji se v delu glede teka zamudnih obresti od glavnice ugodi in se sodba sodišča druge stopnje delno spremeni tako, da se pritožbi tožene stranke delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točki 1 in 2 izreka delno spremeni tako, da se v spremenjenem delu glasi:

"1. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Celju z dne 1. 12. 1998 opr. št. Ig 98/2004 ostane pod točko 1 in 3 v veljavi tako, da mora tožena stranka tožeči stranki plačati:

- glavnico v znesku 26.157,59 EUR (prej 6,268.404 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 7. 1998 dalje do 31. 12. 2001 in izvršilne stroške v znesku 603,08 EUR (prej 144.523 SIT) z zakonskim zamudnimi obrestmi od 1. 12. 1998 dalje do plačila, vse v roku 15 dni.

2. V presežku se v točki 1 sodbe navedeni izvršilni sklep razveljavi v točki 1 in 3 izreka za glavnico v znesku 2.653,84 EUR (prej 635.966 SIT) s pp, za zakonske zamudne obresti od glavnice 26.133,81 EUR (prej 6,262.707 SIT) od 1. 7. 1998 do 10. 7. 1999, za izvršilne stroške v znesku 59,64 EUR (prej 14.293 SIT) s pp ter za zakonske zamudne obresti od zneska 26.157,59 EUR (prej 6,268.404 SIT) od 1. 1. 2002 dalje, in se tožbeni zahtevek zavrne."

Sicer se revizija zavrne.

Tožena stranka krije svoje stroške revizije.

[JEDRO]

Pri dokaznem predlogu z vpogledom v spis mora stranka določno navesti, katere listine naj se vpogleda, ne more pa predlagati, da se vpogledajo kar vse listine v spisu.

Tudi za zamudne obresti iz obligacijskih razmerij, ki so nastala pred uveljavitvijo OZ, je treba uporabljati pravilno ne ultra alterum tantum, vendar šele za čas po 1. 1. 2002.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče je na predlog upnika (sedaj tožeče stranke) izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Dolžnik, družba A., d.o.o., je zoper sklep o izvršbi vložil ugovor. Sodišče je ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi v dovolilnem delu (2. točki izreka) razveljavilo ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je zahtevku v pretežnem delu ugodilo (po temelju v celoti, po višini delno). Presodilo je, da je tožeča stranka dokazala, da ima na temelju leasing pogodbe z izbrisano družbo A. d.o.o., od katere je odstopila zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti družbe A. d.o.o., terjatev do tožene stranke kot njenega pravnega naslednika (aktivnega družbenika). Tožena stranka ni uspela dokazati soglasja tožeče stranke za prenos leasinga z družbe A. d.o.o. na V. P., prav tako ni uspela dokazati, da bi bil avto ukraden.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Revizijo vlaga tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se reviziji ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija zoper sklep o izvršilnih stroških postopka ni dovoljena, zoper odločitev o glavnem zahtevku pa je delno utemeljena.

O delni nedovoljenosti revizije

6. Revizija je dovoljena samo zoper sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča (prvi odstavek 384. člena ZPP). Sklep o izvršilnih stroških ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Zato je revizijsko sodišče revizijo v tem delu zavrglo (377. člen ZPP).

O (ne)utemeljenosti revizije

7. Neutemeljen je revizijski očitek, da bi moralo sodišče izvesti dokaz z vpogledom v celotni kazenski spis. Pri dokaznem predlogu z vpogledom v spis mora stranka določno navesti, katere listine naj se vpogleda, ne more pa predlagati, da se vpogledajo kar vse listine v spisu. Sodišče je tako pravilno dovolilo vpogled le v posamezne listine kazenskega spisa: sodbo, prodajno pogodbo in potrdilo o vplačilih.

8. Prav tako je neutemeljen nadaljnji revizijski očitek, da naj sodišče ne bi podalo zadostne obrazložitve glede tega, ali je bil avto ukraden. Sodba sodišča prve stopnje ima o tem zadostne razloge v predzadnjem odstavku na strani 5.

9. Ustavno sodišče Republike Slovenije je 2. 3. 2006 z odločbo U-I-300/04 razveljavilo 1060. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), kolikor se za zamudne obresti iz obligacijskih razmerij, nastalih pred njegovo uveljavitvijo, ki tečejo po 1. 1. 2002, uporablja 277. člen Zakona o obligacijskih razmerjih , čeprav so že dosegle ali presegle glavnico. V obravnavani zadevi so zamudne obresti od glavnice od 10. 7. 1998 do 1. 1. 2002 že dosegle oziroma presegle glavnico. Uporaba 1060. člena OZ v skladu z navedeno odločbo Ustavnega sodišča sodi v okvir pravilne uporabe materialnega prava. Zato je Vrhovno sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje v obrestnem delu zahtevka za plačilo 26.157,59 EUR (prej 6.268.404 SIT) spremenilo tako, da obresti prenehajo teči z dnem 31. 12. 2001 (prvi odstavek 380. člena ZPP). Sicer je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

10. Revizijsko sodišče ni posegalo v odločitev o pravdnih stroških, ki so bili tožeči stranki prisojeni za postopek pred sodišči prve in druge stopnje. Delna ugoditev reviziji namreč na to odločitev ni vplivala, saj se uspeh tožeče stranke ni bistveno spremenil. Tožena stranka, ki je z revizijo uspela le v obrestnem delu zahtevka, mora tako sama nositi tudi stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in tretji odstavek 154. člena ZPP).