Supreme Court dismisses review application as compensation amount aligns with established judicial practice.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request to permit a review of the second-instance judgment. The applicant argued that the awarded non-material damages of 4,000 EUR were unreasonably low compared to similar cases, citing specific precedents. The court determined that the compensation amount falls squarely within the established judicial practice for the identified injuries and thus did not constitute a misapplication of law.
Legislator headnote
AI generatedArticle 367.a of the Civil Procedure Act; Article 367.c, paragraph 2 of the Civil Procedure Act: A review application is inadmissible if the contested decision does not deviate from established judicial practice regarding the assessment of non-material damages.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Tožničina odškodnina je v okvirih ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, zato se predlog za dopustitev revizije zavrne.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je tožniku v zvezi s škodnim dogodkom z dne 27. 5. 2006 določilo pravično denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 4.000 EUR in glede na predhodno plačilo naložilo toženi stranki plačilo zneska 1.030,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, preostali del tožbenega zahtevka pa je zavrnilo.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in prvostopenjsko sodbo v izpodbijanih delih potrdilo.
3. Tožeča stranka je vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. V predlogu navaja, da gre za pravno vprašanje odmere pravične denarne odškodnine in trdi, da odločitev sodišč druge in prve stopnje glede višine odškodnine za nepremoženjsko škodo odstopa od sodne prakse revizijskega sodišča. Navaja zadeve II Ips 105/2006, II Ips 312/2005 in II Ips 65/2009 in trdi, da je bila v navedenih zadevah prisojena bistveno višja odškodnina v primerjavi z obravnavano zadevo, kjer je odškodnina glede na ugotovljene okoliščine prenizka.
4. Predlog ni utemeljen.
5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je tožnica v obravnavanem škodnem dogodku utrpela udarnino glave, nateg vratnih mišic, udarnino leve rame, udarnino predela prsnice in udarnino medenice. Sodišči obeh stopenj sta razsodili, da je pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo v tožničinem primeru 4.000 EUR, kar pomeni 4,30 povprečnih neto plač.
6. Vrhovno sodišče je primerjalo tožničino odškodnino z odškodninami v treh zadevah, na katere se sklicuje predlagateljica in z odškodninami v številnih drugih primerljivih primerih, zabeleženih v sodni praksi Vrhovnega sodišča. Glede na okoliščine primera je prišlo do zaključka, da je tožničina odškodnina v okvirih ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, zato ni utemeljena trditev v predlogu, da odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Ker torej ni podan uveljavljani pogoj iz 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP tožničin predlog za dopustitev revizije zavrnilo.