Legislator Case Law & Legislation
Sodba VIII Ips 335/2008 ECLI:SI:VSRS:2010:VIII.IPS.335.2008 AI generated

Supreme Court dismisses appeal; timely unemployment benefit claim requires strict 30-day registration deadline regardless of registration errors.

Case Number Sodba VIII Ips 335/2008
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's appeal against the final judgment denying unemployment replacement pay. The applicant argued that a prior illegal removal from the civil registry prevented her from registering with the employment agency within the statutory 30-day window, yet she eventually registered after the deadline. The court held that the legal requirement for timely registration is absolute and that subsequent discoveries of administrative errors do not retroactively validate a missed statutory deadline.

Legislator headnote

AI generated

123. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; The right to replacement pay for waiting time for employment is strictly conditioned on registration within 30 days of the decision, and reasons for missing this deadline are irrelevant.

Keywords

AI generated
unemployment replacement pay 30-day registration deadline employment agency registration statutory time limit invalidity classification administrative error retroactive effect

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Pravica do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu je med drugim vezana tudi na pravočasno prijavo na zavodu za zaposlovanje. Razlog, zaradi katerega je prišlo do prekoračitve roka za prijavo, ni relevanten.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločbe tožene stranke št. I-50-741446 z dne 23. 7. 2004 ter za priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu. Ugotovilo je, da tožnica ni izpolnjevala pogojev za priznanje zahtevanega nadomestila plače, konkretno prijave pri Zavodu za zaposlovanje v zakonskem roku. Njena zahteva za vpis in izdajo potrdila o prijavi v evidenco brezposelnih oseb je bila pravnomočno zavrnjena (sodba v zadevi Ps 1558/2000 je postala pravnomočna 21. 11. 2003).

2. Sodišče druge stopnje je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje z enako ugotovitvijo, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je vložila pravočasno revizijo tožnica iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti, ker ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Tožnica je predložila dokaze, da je bila 25. 2. 1992 nezakonito izbrisana iz registra prebivalstva Republike Slovenije, kar je razvidno iz odločbe Ministrstva za notranje zadeve z dne 1. 4. 2004. S to odločbo je bilo retroaktivno ugotovljeno, da je imela od 25. 2. 1992 dalje v Republiki Sloveniji stalno prebivališče. Na dan izdaje odločbe 26. 5. 2000 dovoljenja za stalno prebivanje sicer res ni imela in je bil zato zavrnjen njen zahtevek za vpis v evidenco brezposelnih. Dejstvo pa je, da je bil zahtevek za vpis v evidenco brezposelnih zavrnjen zaradi nezakonitega izbrisa iz registra. Takoj po ugotovitvi, da je bil izbris nezakonit, je vložila prošnjo za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja za nedoločen čas in ga pridobila 28. 10. 2002 in tudi kasnejši zahtevi za vpis v evidenco brezposelnih oseb je bilo ugodeno. Zato meni, da je potrebno šteti, da se je prijavila na Zavodu za zaposlovanje pravočasno, to je takoj, ko ji je bilo to omogočeno po popravi krivic zaradi nezakonitega izbrisa. Predlaga razveljavitev sodb sodišča prve in druge stopnje ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizijsko sodišče preizkusi revizijo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji).

6. Zaradi značaja revizije kot izrednega pravnega sredstva morajo biti očitane bistvene kršitve konkretizirane, saj po uradni dolžnosti ni mogoče ugotavljati njihovega obstoja. Katere so tiste pomanjkljivosti, ki naj bi povzročile smiselno zatrjevano bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (da ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti), revizija ne obrazloži. Zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede pavšalno očitane bistvene kršitve ni moglo preizkusiti.

7. Materialno pravo je pravilno uporabljeno.

8. Po določbi prvega odstavka 446. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji) se določbe 60. do 71. člena, 80. do 106. člena, petega odstavka 138. člena, 158. do 163. člena in četrtega odstavka 169. člena tega zakona pričnejo uporabljati s 1. 1. 2003. Do tega dne se o pravicah iz invalidskega zavarovanja uporabljajo določbe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnega do uveljavitve tega zakona. Med temi je tudi pravica do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu.

9. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ, Ur. l. RS, št. 12/92 in naslednji) je v 123. členu določal pogoje za pridobitev pravice do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu. Pravico do nadomestila za čas čakanja na razporeditev oziroma na zaposlitev na drugem ustreznem delu ima po prvem odstavku 123. člena ZPIZ delovni invalid II. in III. kategorije invalidnosti, ki mu je bila priznana pravica do razporeditve oziroma zaposlitve na drugem ustreznem delu oziroma do dela s skrajšanim delovnim časom, če mu to delo ni zagotovljeno. Delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnosti ima pravico do nadomestila, če se v roku 30-ih dni po dokončnosti odločbe o priznanju pravice do zaposlitve na drugem ustreznem delu oziroma do dela s skrajšanim delovnim časom prijavi zavodu za zaposlovanje (drugi odstavek 123. člena ZPIZ).

10. Tožnica je bila z odločbo tožene stranke z dne 26. 5. 2000 razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji je bila od 17. 5. 2000 dalje priznana pravica do razporeditve oziroma zaposlitve na drugem ustreznem delu. V 30-dnevnem roku je podala prijavo za vpis v evidenco brezposelnih oseb, vendar je bila njena zahteva z odločbo z dne 20. 6. 2000 zavrnjena. Ta odločitev, v zvezi s katero je vložila tožbo pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, je postala pravnomočna 21. 11. 2003.

11. Revizijsko sodišče se glede na navedeno strinja s presojo, da zakonski pogoj za priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, kot je določen v drugem odstavku 123. člena ZPIZ, ni izpolnjen. Razlogi, ki jih navaja v reviziji in zaradi katerih se tožnica po dokončnosti odločbe o priznanju pravice do zaposlitve na drugem ustreznem delu ni mogla vpisati v evidenco brezposelnih, kljub naknadno ugotovljeni nezakonitosti izbrisa iz registra prebivalstva Republike Slovenije, na odločitev v tem socialnem sporu ne morejo vplivati. Ugotovljeno je bilo, da je imela od 25. 2. 1992 do pridobitve delovnega dovoljenja, torej do 15. 10. 2002, v Republiki Sloveniji stalno prebivanje, vendar pa je prijavo v evidenco brezposelnih, kot v reviziji navaja sama, dosegla šele z dnem 30. 10. 2002, to je po poteku roka iz drugega odstavka 123. člena ZPIZ. Pravica do nadomestila je po citirani določbi vezana na prijavo zavodu za zaposlovanje v roku 30 dni po dokončnosti odločbe, ta pogoj pa ni izpolnjen, saj tožnica pred 30. 10. 2002 ni bila vpisana v evidenco brezposelnih. Enako stališče glede izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev je Vrhovno sodišče zavzelo že v sodbah VIII Ips 59/2005 z dne 10. 10. 2005, VIII Ips 185/2005 z dne 28. 3. 2006, VIII Ips 13/2006 z dne 6. 12. 2006.

12. Ker niso podani v reviziji uveljavljani razlogi, jo je revizijsko sodišče zavrnilo.