Appeal against second-instance judgment dismissed; applicant lacks lawyer qualification for extraordinary remedy.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje ni dovoljena, je sodišče prve stopnje tožnikovo vlogo, naslovljeno kot pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje, pravilno zavrglo. Tudi če bi se takšna vloga štela za izredno pravno sredstvo (revizijo), je nedovoljena, ker tožnik ni dokazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.

[OBRAZLOŽITEV]

:

V tem socialnem sporu je Višje delovno in socialno sodišče s sodbo opr. št. Psp 25/2010 z dne 18. 2. 2010 zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. Ps 1618/2008 z dne 21. 10. 2009, s katero je to zavrnilo tožnikov zahtevek, da se odpravi dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 9. 6. 2008 ter da se mu pri izračunu pokojninske osnove za čas, ko je bil poslan na delo v tujino, upoštevajo plače po pogodbi, brez upoštevanja količnika za delo v tujini oziroma v višini plače za enaka ali podobna dela v državi. Iz vročilnice, priložene listu št. 23 v sodnem spisu, se vidi, da je bila drugostopenjska sodba tožniku vročena 12. 3. 2010, dne 16. 3. 2010 pa je tožnik s priporočeno pošiljko pri sodišču prve stopnje vložil pritožbo zoper omenjeno drugostopenjsko sodbo. Pritožbo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom dne 15. 4. 2010 zavrglo, ker je ugotovilo, da ni dovoljena.

Zoper sklep se je, smiselno zaradi kršitve postopka, pritožil tožnik. Navaja, da se pritožuje zaradi neutemeljene zavrnitve pritožbe z dne 16. 3. 2010. Že v prejšnjih pritožbah je skušal doseči revizijo, vendar sodišče listin in dejstev ni upoštevalo. Sklep izpodbija v celoti, ker je bil z dogovorom o zavarovalni dobi med Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter delodajalcem kršen zakon. V primeru potrebe po oskrbi v domu za ostarele bo odvisen od socialne pomoči, ker pokojnina za poravnavo stroškov ne bo zadoščala.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba zoper sodbo je po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/08) redno pravno sredstvo, ki jo stranke lahko vložijo le zoper sodbo, izdano na prvi stopnji. Pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje ni dovoljena, sodba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo pa po prvem odstavku 319. člena ZPP postane pravnomočna, kolikor je v njej odločeno o zahtevku tožbe ali nasprotne tožbe. Za pritožbo, ki ni dovoljena, pritožnik ne more imeti pravnega interesa, zato jo je predsednica senata, v skladu s pristojnostjo po prvem odstavku 343. člena ZPP, pravilno zavrgla in je v tem oziru izpodbijani sklep pravilen in zakonit.

Tudi če bi se tožnikova vloga štela za izredno pravno sredstvo v smislu določb 26. poglavja ZPP o izrednih pravnih sredstvih, česar pa tožnik ni izrecno navedel, je sodišče prve stopnje takšno vlogo pravilno zavrglo. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D, Ur. l. RS, št. 45/08), ki velja od 1. oktobra 2008, je bilo v 15. členu določeno, da sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, kar pomeni, da mora stranka ali njen zakoniti zastopnik dokazati, da ima opravljen pravniški državni izpit. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tudi če se tožnikova vloga z dne 16. 3. 2010, naslovljena kot pritožba, preizkusi na podlagi določb ZPP o izrednih pravnih sredstvih, gre vseeno za nedovoljeno izredno pravno sredstvo, ki ga na podlagi prvega odstavka 374. člena ZPP zavrže s sklepom sodnik sodišča prve stopnje brez naroka, saj gre za vlogo, ki jo je vložil nekdo, ki nima te pravice.

Sklep sodišča prve stopnje je pravilen in zakonit, neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje na podlagi drugega odstavka 365. člena ZPP zavrnilo.