Legislator Case Law & Legislation
Sklep I R 78/2010 ECLI:SI:VSRS:2010:I.R.78.2010 AI generated

Supreme Court transfers case to another district court due to conflict of interest involving a judge.

Case Number Sklep I R 78/2010
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia transferred jurisdiction of a disciplinary appeal to a different district court to ensure impartiality. The plaintiff argued that the presiding judge of the disciplinary commission was also the head of the office of the president of the original court, creating a conflict of interest. The court ruled that this external connection constituted a significant reason for transferring the case, thereby protecting the appearance of judicial impartiality required by the Constitution.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 67. člen; Ustava Republike Slovenije 23. člen: The Supreme Court may transfer jurisdiction to another competent court when there are significant reasons outside the direct dispute that could affect the entire court's impartiality, including when a judge involved in the disciplinary process is also part of the deciding court's staff.

Keywords

AI generated
judicial impartiality conflict of interest transfer of jurisdiction appearance of neutrality disciplinary commission ZPP 67th article constitutional right

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v B.

[JEDRO]

Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, pač pa lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča Republike Slovenije spada tudi okoliščina, da je predsednik disciplinske komisije, katere odločbo tožnik izpodbija v konkretnem sporu, del sodnega osebja – konkretno vodja urada predsednice sodišča, ki je sicer stvarno in krajevno pristojno za odločitev v sporu.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je na krajevno in stvarno pristojno Okrajno sodišče v A. vložil tožbo, s katero je zahteval ugotovitev ničnosti odločb Disciplinske komisije in Občnega zbora Lovske družine ..., s katerima mu je bila izrečena sankcija izključitve iz navedene lovske družine ter njegov ponoven sprejem v članstvo.

2. Tožnik je v tožbi predlagal izločitev vseh sodnikov Okrajnega sodišča v A. z obrazložitvijo, da je predsednik disciplinske komisije tožene lovske družine C. C., ki je bil hkrati izdajatelj izpodbijane odločbe disciplinske komisije in poročevalec na občnem zboru tožene stranke v tožnikovi zadevi, tajnik Okrajnega sodišča v A. in sodelavec sodnikov, zaradi česar je podan dvom v nepristranskost sodniškega odločanja pred tem sodiščem.

3. Predsednica Okrajnega sodišča v Idriji je potrdila, da je C. C. zaposlen pri navedenem sodišču kot vodja urada. Vendar predsednica neposredno Višjega sodišča v Kopru predlogu za izločitev sodnikov ni ugodila, ker predlog ni bil podan skladno z določbo tretjega odstavka 72. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), po kateri lahko stranka zahteva izločitev le poimensko določenega sodnika ali sodnika porotnika, ki postopa v zadevi.

4. Okrajno sodišče v A. je nato Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije predlagalo delegacijo pristojnosti. Meni, da je okoliščina, da je C. C., ki je predsednik disciplinske komisije Lovske družine, katere odločbo tožnik izpodbija, vodja urada predsednice Okrajnega sodišča v A., razlog, ki bi lahko vzbujal dvom v nepristranskost sodnikov Okrajnega sodišča v A. in s tem tudi tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za rešitev spora.

5. Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v B..

6. Ustava Republike Slovenije v 23. členu določa pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari in ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretni z zadevi, kot tudi objektivni kriterij, ki zajema presojo ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, pač pa se mora to odražati tudi navzven. Gre za tako imenovan videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč na sploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v posamezni konkretni zadevi.

7. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 67. členu določa, da Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, pač pa lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča Republike Slovenije spada tudi okoliščina, da je predsednik disciplinske komisije, katere odločbo tožnik izpodbija v konkretnem sporu, del sodnega osebja – konkretno vodja urada predsednice sodišča, ki je sicer stvarno in krajevno pristojno za odločitev v sporu. Če bi to sodišče v sporu odločilo, bi bila lahko prizadeta njegova objektivna nepristranskost, ki se kaže v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča ali sodnika kot nosilca sodne funkcije.

8. V predlogu za delegacijo uveljavljana okoliščina utemeljuje prenos krajevne pristojnosti. Zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije za odločitev v tem sporu določilo Okrajno sodišče v B.