Legislator Case Law & Legislation
sodba II U 177/2010 ECLI:SI:UPRS:2010:II.U.177.2010 AI generated

Administrative court dismisses appeal against free legal aid denial due to already final judgment on same matter.

Case Number sodba II U 177/2010
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Administrative Court dismissed the plaintiff's appeal against the Organ for Free Legal Aid's refusal to grant free legal assistance. The plaintiff argued for representation regarding an administrative lawsuit concerning a final judgment ordering her to repay costs, while the defendant maintained the request was baseless. The court ruled that since the underlying administrative dispute had already been finally decided, the request for aid was clearly unreasonable and lacked merit.

Legislator headnote

AI generated

24. člen ZBPP; 63. člen ZUS-1: A request for free legal aid is rejected as clearly unreasonable when the subject matter has already been finally adjudicated, rendering the request futile and lacking a reasonable prospect of success.

Keywords

AI generated
free legal aid unreasonable request final judgment administrative dispute procedural economy ZBPP ZUS-1

Cited Legislation

AI generated
24. člen ZBPP
63. člen ZUS-1
71. člen ZUS-1
37. člen ZBPP

Cited Case Law

AI generated
II U 74/2010
II U 74/2010 in je bila v zadevi izdana sodba z isto številko z dne 3.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Ker je bilo v zadevi, v kateri tožnica uveljavlja brezplačno pravno pomoč, že pravnomočno odločeno, zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Zato je bilo potrebno strankino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot neutemeljeno zavrniti.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem v zvezi s tožbo zoper sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru št. Bpp 511/2006-13 z dne 3. 2. 2010. V obrazložitvi navaja, da je prosilka (tožnica) pri Upravnem sodišču RS zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki zastopanja pri dokazovanju v postopku s tožbo (upravnem sporu) zoper naveden sklep Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 3. 2. 2010, s katerim je bilo odločeno, da je dolžna povrniti Republiki Sloveniji stroške izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči. Glede na to, da je Upravno sodišče RS, Oddelek v Mariboru, o tožbi prosilke odločilo s sodbo opr. št. II U 74/2010 z dne 3. 3. 2010, ki je bila tožnici vročena dne 26. 3. 2010, je njena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči očitno nerazumna, saj je v zadevi, v kateri želi dodelitev brezplačne pravne pomoči, že pravnomočno odločeno. Iz vloge prosilke ne izhaja, da brezplačno pravno pomoč potrebuje za vložitev izrednih pravnih sredstev, temveč le za vložitev tožbe. Organ za brezplačno pravno pomoč tako ugotavlja, da je treba prosilkino prošnjo po določbi prvega odstavka 24. člena v zvezi z določbo drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 96/2004 -UPB1 ter 23/08) zavrniti kot neutemeljeno iz razloga, ker je zadeva, v zvezi s katero zahteva dodelitev brezplačne pravno pomoči, očitno nerazumna.

Tožnica v laično napisani tožbi ponovno opisuje dejanske okoliščine v zvezi z sklepom Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 511/2006-13 z dne 3. 2. 2010 (v zvezi s katerim je bilo torej v upravnem sporu že pravnomočno odločeno tako, da je bila tožničina tožba zavrnjena). Navaja, da se ni poročila, ampak je po razvezi z A.A. sprejela nazaj svoj dekliški priimek, je mati samohranilka dveh šoloobveznih otrok, je zaposlena, prejema otroški dodatek, upravičena je do preživnine, katero pa dolžnik ne nakazuje in ima zato pravico do nadomestila preživnine s strani Preživninskega sklada RS, izdatek poravnave z B.B. in C.C. pa ni predstavljal pridobitve premoženja, ampak samo vračilo denarja osebnih prihrankov tožničinega očeta D.D., ki je denar posodil B.B. in C.C., ti pa ga niso želeli vrniti. Nadalje opisuje svoje težke socialne in bivanjske razmere v katerih se je znašla. Navaja, da lahko vse svoje izjave glede tega, da je bil denar očetov, tudi dokaže v postopku. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga sodišču, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je Organ za brezplačno pravno pomoč v obravnavani zadevi upravičeno zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz razloga po 24. členu ZBPP, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je zato tudi ni razumno sprožati. Upravni organ je za svojo odločitev tudi navedel pravilne in utemeljene razloge.

Po 24. členu ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna in da ima verjeten izgled za uspeh, zaradi česar jo je razumno sprožati ali ugovarjati v postopku s pravnimi sredstvi glede na izid zadeve (prvi odstavek 24. člena ZBPP). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma, če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

V obravnavanem primeru je Organ za brezplačno pravno pomoč tožničino zahtevo za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnil kot očitno nerazumno, saj je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno v upravnem sporu, ki se je pred Upravnim sodiščem RS, Oddelek v Mariboru, vodil pod št. II U 74/2010 in je bila v zadevi izdana sodba z isto številko z dne 3. 3. 2010, s katero je bila tožničina tožba zavrnjena. To pomeni, da je sklep, v zvezi s katerim tožnica zahteva dodelitev BPP, že pravnomočen. Tudi sicer tožnica v tožbi navaja razloge, ki so bili v celoti obravnavani že v navedenem pravnomočno končanem upravnem sporu pod št. II U 74/2010.

Upoštevaje navedeno, so torej vsi tožničini ugovori, ki se v celoti nanašajo na njene težke socialne in bivalne razmere, neutemeljeni oziroma za odločitev ne morejo biti relevantni, saj je bilo o njih oz. o zadevi že odločeno s sodbo v navedenem upravnem sporu št. II U 74/2010.

V ostalem se sodišče, da ne bi prišlo do ponavljanja sklicuje na razloge Organa za brezplačno pravno pomoč v izpodbijani odločbi v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 106/06).

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.