Supreme Court allows enforcement application by upholding creditor's written declaration served via registered mail as proof of claim maturity.

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

V 3. odstavku 20.a člena ZIZ je določeno, da za dokaz zapadlosti terjatve v primeru, če ta ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku, vendar je to določbo treba razlagati v povezavi s 5. odstavkom 20.a člena ZIZ, ki predpisuje, da se pisna izjava upnika vroča priporočeno po pošti. Če upnik pisno izjavo vroča priporočeno po pošti in za tak način vročanja predloži tudi dokaz, zadosti pogojem iz 20.a člena ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo zavrglo.

Proti sklepu se je upnica pravočasno pritožila zaradi napačne uporabe določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v zvezi z določbami Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, dolžnikoma pa naj se naloži v plačilo tudi stroške tega pritožbenega postopka, ki jih priglaša. Trdi, da je upnik pisno izjavo vročal skladno z določbami ZPP in je najprej pisno izjavo iz tretjega odstavka 20.a člena ZIZ poskušal vročiti priporočeno po pošti s povratnico, vendar dolžnika pošte nista dvignila, nato pa je za vročanje pooblastil še družbo C. E. d.o.o., vendar sta se dolžnika vročitvi izmikala in vrat nista želela odpreti, zato je bila vročitev nadaljevana po 141. členu ZPP in je bilo pisanje puščeno v poštnem nabiralniku dolžnikov, na kar sta bila v pisanju obveščena. ZPP kot eden od načinov vročanja predvideva tudi fikcijo vročitve in če bi obveljalo stališče, ki ga zastopa naslovno sodišče, bi bili upniki dejansko povsem onemogočeni v vročanju izjav o zapadlosti terjatve, kar gotovo ni namen določbe 20.a člena ZIZ.

Pritožba je utemeljena.

Obstoj izvršilnega naslova je formalna procesna predpostavka, ki mora biti podana, da je dopuščen izvršilni postopek. Če upnik predlaga izvršbo na podlagi notarskega zapisa kot izvršilnega naslova, mora v predlogu za izvršbo določno označiti izvršilni naslov (prim. prvi odstavek 42. člena ZIZ). To pomeni, da mora navesti dejstva, iz katerih izhaja, da so podani pogoji za izvršljivost notarskega zapisa v skladu z 20.a členom ZIZ, torej, da je dolžnik v notarskem zapisu soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in da je dokazana zapadlost terjatve, ki izhaja iz notarskega zapisa. V konkretnem primeru je upnik predlagal izvršbo na podlagi treh notarskih zapisov, ki jih je predlogu tudi priložil (iz njih je razvidno, da sta dolžnika soglašala z njihovo neposredno izvršljivostjo), hkrati pa je navedel dejstva, na podlagi katerih dokazuje zapadlost terjatve v skladu s tretjim in petim odstavkom 20.a člena ZIZ. Z navedbami v predlogu je upnik zadostil zahtevi iz prvega odstavka 42. člena ZIZ in zato sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa napačno ugotavlja, da je predlog nepopoln oziroma nerazumljiv in odločitev opre na drugi odstavek 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker je predlog vložil odvetnik. Drugo pa je vprašanje presoje, ali je podana formalna predpostavka za vodenje postopka, torej ali so izpolnjeni pogoji, da so notarski zapisi v konkretnem primeru pridobili lastnost izvršilnih naslovov.

Sodišče prve stopnje je obstoj navedenih pogojev presodilo, vendar tudi po stališču višjega sodišča materialnopravno zmotno. Res je v tretjem odstavku 20.a člena ZIZ določeno, da za dokaz zapadlosti terjatve v primeru, če ta ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku, vendar je to določbo treba razlagati v povezavi s petim odstavkom 20.a člena ZIZ, ki predpisuje, da se pisna izjava upnika vroča priporočeno po pošti. Če upnik pisno izjavo vroča priporočeno po pošti in za tak način vročanja predloži tudi dokaz, je po stališču višjega sodišča zadostil pogojem iz 20.a člena ZIZ, dolžnik pa ima v nadaljnjem postopku možnost ugovora iz razloga po 2. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Upnik namreč ne more vplivati na to, ali bo dolžnik priporočeno pošiljko dejansko tudi prejel, saj se dolžnik lahko temu izmika (kot to trdi upnik v konkretni zadevi) in ima prav pritožnik, da bi ob stališču, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, lahko dolžnik z izmikanjem sprejema pisne izjave o zapadlosti preprečeval, da bi notarski zapis pridobil lastnost izvršilnega naslova. Nenazadnje je tudi v sodnih postopkih dopuščena tako imenovana fikcija vročitve, ko se domneva, da je bilo pisanje stranki vročeno, čeprav ji dejansko ni bilo vročeno iz razlogov, ki so na njeni strani.

Glede na navedeno je po mnenju višjega sodišča upnik v predlogu za izvršbo zadostil zakonski zahtevi v zvezi z dokazovanjem zapadlosti terjatve v smislu tretjega odstavka 20.a člena ZIZ in je zato višje sodišče pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče prve stopnje oceni, ali so podane tudi druge predpostavke za postopanje po predlogu za izvršbo in nato o predlogu ponovno odloči.