Appeal dismissed: Debt settlement agreement does not constitute a new obligation barring debt discharge under insolvency law.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

S sklenjeno sodno poravnavo stečajna dolžnica ni prevzela take obveznosti, ki jo kot oviro za odpust določa 4. točka 399. člena ZFPPIPP. Na ta način sta dolžnica in pritožnik le sporazumno uredila medsebojne pravice in obveznosti iz njunega, že prej obstoječega pravnega razmerja.

[OBRAZLOŽITEV]

(1) Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor upnika J. M. z dne 5. 3. 2010 proti začetku postopka o odpustu obveznosti.

(2) Zoper sklep se pritožuje upnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ne dovoli odpusta obveznosti oz. podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

(3) Pritožba ni utemeljena.

(4) Pritožnik je odpustu obveznosti ugovarjal iz razloga po 4. tč. 399.čl. ZFPPIPP (Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; Ur.l. RS, št. 126/2007 s kasnejšimi spremembami), ki določa, da odpust obveznosti ni dovoljen, če je stečajni dolžnik v zadnjih 3 letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem. Tako nesorazmerno obveznost naj bi stečajna dolžnica prevzela s sodno poravnavo z dne 9. 1. 2007, ki jo je sklenila prav s pritožnikom.

(5) Sodišče je ugovor upnika zavrnilo z obrazložitvijo, da dolžnica s sodno poravnavo ni prevzela nobene nove obveznosti, ampak je šlo za dogovor med strankama sodnega postopka, s katerim sta sporazumno dogovorila obveznosti in rok plačila ter da bi obveznost dolžnice obstajala tudi, če sodna poravnava ne bi bila sklenjena in bi jo v tem primeru nadomestila sodba.

(6) S pogodbo o poravnavi stranke, med katerimi je spor ali negotovost glede kakšnega pravnega razmerja, ta spor prekinejo oz. odpravijo negotovost tako, da z vzajemnim popuščanjem uredijo svoje medsebojne pravice in obveznosti (1. odst. 1050. čl. Obligacijskega zakonika; Ur. l. RS, št. 83/2001 kasnejšimi spremembami; OZ).

(7) Tudi sodna poravnava je taka pogodba (sicer mešane pravne narave), ki jo sklenejo stranke pravdnega postopka o spornem predmetu tako, da določijo svoje vzajemne pravic in obveznosti, s to razliko, da ima sodna poravnava procesne učinke, ki so izenačeni s pravnomočno sodbo. Bistveno je, da s sodno poravnavo obe stranki privolita v spremembo medsebojnih že obstoječih pravic in obveznosti z namenom sporazumne rešitve spora, ki bi ga sicer uredila sodba.

(8) Določba 4. tč. 399. čl. ZFPPIPP preprečuje odpust obveznosti dolžniku, ki bi se kljub svojemu slabemu finančnemu položaju (lahkomiselno) zadolževal, nato pa se izpolnitvi obveznosti izognil, s čimer bi oškodoval svoje upnike. Navedena določba se torej, kot izhaja iz njene vsebine, nanaša na prevzemanje novih obveznosti v času zadnjih treh let pred uvedbo postopka osebnega stečaja.

(9) S sklenjeno sodno poravnavo stečajna dolžnica ni prevzela take obveznosti, ki jo kot oviro za odpust določa 4. tč. 399. čl. ZFPPIPP. Na ta način sta dolžnica in pritožnik le sporazumno uredila medsebojne pravice in obveznosti iz njunega, že prej obstoječega pravnega razmerja.

(10) Ob pojasnjenem se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da sodna poravnava ne predstavlja ovire za odpust obveznosti po 4. tč. 399. čl. ZFPPIPP. Ker pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku; Ur. l. RS, št. 26/99 s kasnejšimi spremembami) je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi z 121. čl. ZFPPIPP).