Appeal allowed; separate claims dismissed due to lack of material joinder between property and non-property damage claims.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the appeal against the first-instance judgment regarding the third point of the ruling, which had dismissed the claim of the fifth plaintiff. The court found that while the fifth plaintiff's claim for property damage could not be joined with the others' claims for non-property damage due to differing legal bases, the remaining plaintiffs' claims for non-property damage did constitute material joinder under Article 191(1)(1) of the Civil Procedure Act. Consequently, the first-instance decision to treat the fifth plaintiff's claim separately was revoked, and the case regarding the joinder of the other claims was remanded for proper handling.
Legislator headnote
AI generatedArticle 191(1)(1) of the Civil Procedure Act; Article 365 of the Civil Procedure Act; Material joinder requires identical factual and legal grounds for all joined claims; claims for property and non-property damage arising from the same event do not satisfy this requirement if their legal bases differ.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani III točki izreka razveljavi.
[JEDRO]
Pri petotožeči stranki in preostalih tožnikih ne gre za materialno sosporništvo, ker preostali tožniki uveljavljajo nepremoženjsko škodo, petotožnica pa le premoženjsko škodo, pri čemer je tudi pravna podlaga tožbenega zahtevka petotožnice različna od pravne podlage tožbenih zahtevkov ostalih tožnikov.
Pri ostalih tožnikih (torej izvzemši petotožečo stranko) gre za materialno sosporništvo po 1. točki 1. odstavka 191. člena ZPP, saj se njihovi tožbeni zahtevki opirajo na isto dejansko in pravno podlago in izhajajo iz istega historičnega dogodka. Vsi namreč uveljavljajo nepremoženjsko škodo, prvotožeča, drugotožeča in šestotožeča stranka pa še premoženjsko škodo iz istega škodnega dogodka kot udeleženci prometne nesreče, torej na isti dejanski in pravni podlagi, pri čemer v pritožbi upravičeno izpostavljajo, da popolna istovetnost dejanskega stanja že po naravi stvari ni mogoča.
[OBRAZLOŽITEV]
:
Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče iz gospodarskega spora izločilo tožbene zahtevke M. R., R. R., mld. Je. R. in mld. Ju. R. ter R. K. (I. točka izreka), odločilo, da se tožbo M. R. vpiše v P vpisnik tega sodišča (II. točka izreka) in se izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o tožbah R. R., mld. Je. R. in mld. Ju. R. in R. K. in odločilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo v reševanje stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Novem mestu (III. točka izreka).
Zoper III. točko izreka so se pravočasno pritožili tožniki zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in predlagali razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu.
Pritožba je utemeljena.
Pritožniki utemeljeno smiselno uveljavljajo, da gre za materialno sosporništvo prve, druge, tretje, četrto in šestotožeče stranke s trditvijo, da gre pri vseh za tožbene zahtevke, ki izhajajo iz istega historičnega dogodka in se vsi opirajo na isto dejansko in pravno podlago. Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da pri petotožeči stranki in preostalih tožnikih ne gre za materialno sosporništvo, ker preostali tožniki uveljavljajo nepremoženjsko škodo, petotožnica pa le premoženjsko škodo, pri čemer je tudi pravna podlaga tožbenega zahtevka petotožnice različna od pravne podlage tožbenih zahtevkov ostalih tožnikov. Pritožbeno sodišče pa meni, da gre pri ostalih tožnikih (torej izvzemši petotožečo stranko) za materialno sosporništvo po 1. točki 1. odstavka 191. člena ZPP, saj se, kot pravilno opozarjajo pritožniki, njihovi tožbeni zahtevki opirajo na isto dejansko in pravno podlago in izhajajo iz istega historičnega dogodka. Vsi namreč uveljavljajo nepremoženjsko škodo, prvotožeča, drugotožeča in šestotožeča stranka pa še premoženjsko škodo iz istega škodnega dogodka kot udeleženci prometne nesreče, torej na isti dejanski in pravni podlagi, pri čemer v pritožbi upravičeno izpostavljajo, da popolna istovetnost dejanskega stanja že po naravi stvari ni mogoča. Tudi po stališču pravne teorije morajo biti za materialno sosporništvo enaka le tista pravotvorna dejstva, ki so nujno potrebna za konkretizacijo in določitev spornega predmeta (Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 239). Tožbeni zahtevki prvo do četrtotožeče ter šestotožeče stranke po presoji pritožbenega sodišča izpolnjujejo pogoj materialnega sosporništva po 1. točki 1. odstavka 191. člena ZPP. Odločitev prvostopenjskega sodišča o ločenem obravnavanju tožbenega zahtevka prvotožeče stranke od tožbenih zahtevkov drugotožeče, tretjetožeče, četrtotožeče in šestotožeče stranke zato ni utemeljena.
Utemeljeni pritožbi tožečih strank je zato pritožbeno sodišče ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).
Odločitev o pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).