Legislator Case Law & Legislation
VSK sklep Cpg 39/2010 ECLI:SI:VSKP:2010:CPG.39.2010 AI generated

Appeal dismissed; court ruled ZPP applies to tax waiver when filed by lawyer without required asset statement.

Case Number VSK sklep Cpg 39/2010
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appeal court dismissed the plaintiff's request to overturn the first-instance court's rejection of their tax waiver application. The plaintiff argued that the General Administrative Procedure Act should apply because the tax obligation is public-law, yet the court held that civil proceedings governed by the Civil Procedure Act (ZPP) control the entire process. Consequently, the court rejected the incomplete application filed through a lawyer without the mandatory asset statement, ruling that the first-instance court acted correctly by refusing to request further information.

Legislator headnote

AI generated

2. odst. 108. člena ZPP; 1. odst. 168. člena ZPP: When a tax waiver application is submitted by a legal representative in civil proceedings, the Civil Procedure Act applies, and the court may reject an incomplete application without notifying the party to supplement it.

Keywords

AI generated
Civil Procedure Act application tax waiver procedure incomplete application rejection legal representative filing mandatory asset statement civil vs administrative procedure court notification duty

Cited Legislation

AI generated
2. odst. 108. člena ZPP
1. odst. 168. člena ZPP
12. člen ZST-1
V pritožbi se najprej sklicuje na 12. člen ZST-1 in navaja, da gre pri sodni taksi za samostojno javnopravno obveznost taksnega zavezanca v razmerju do države, ki terja vsaj smiselno uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), kot ta to določa v 4.
3. odst. 12. člena ZST-1
v zvezi s 3. odst. 12. člena ZST-1 mora stranka, ki je pravna oseba, predlogu za oprostitev priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo in vsebuje zlasti podatke stranke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti.
4. člen ZUP

Cited Case Law

AI generated
VSK sklep I Up 6/2009
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Glede na določbo 2. odst. 108. člena ZPP, ki se po mnenju pritožbenega sodišča uporablja tudi pri odločanju o plačilu oziroma oprostitvi plačila sodnih taks, je v konkretnem primeru, ko je tožeča stranka predlog za oprostitev vložila po svojem pooblaščencu, ki je odvetnik, sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je takšno nepopolno vlogo zavrglo, ne da bi jo pošiljalo tožeči stranki v dopolnitev (tako tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 6/2009). Pravilnosti navedenega ravnanja pritožba s sklicevanjem na uporabo določb ZUP v postopkih odločanja o plačilu oziroma oprostitvi sodnih taks ne uspe omajati.

Dejstvo je namreč, da se v predmetnem postopku odloča o civilnopravnem razmerju, zato sodišče v celotnem postopku, torej tudi pri odločanju o plačilu oziroma oprostitvi sodnih taks, odloča po pravilih tega postopka, to pa so pravila ZPP. Poleg tega določbe ZPP uporabljamo tudi v primerih, ko zakon na njegovo uporabo ne napotuje. Nenazadnje pa ZPP tudi sam v 1. odst. 168. člena določa, da se v pravdnem postopku glede oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodne takse, torej ZST-1, kar daje dovolj legitimacije za uporabo določb ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse oziroma podrejeno za obročno plačilo takse. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da tožeča stranka predlogu za oprostitev plačila sodne takse oziroma njeno obročno plačilo ni predložila vsega, kar določata 2. in 3. odst. 12. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in ker je vlogo vložila po odvetniku, jo je sodišče skladno z določbo 2. odst. 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zavrglo.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka po svojih pooblaščencih in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ali spremeni in po potrebi vrne zadevo v nov postopek. V pritožbi se najprej sklicuje na 12. člen ZST-1 in navaja, da gre pri sodni taksi za samostojno javnopravno obveznost taksnega zavezanca v razmerju do države, ki terja vsaj smiselno uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), kot ta to določa v 4. členu. Plačilo sodne takse in s tem tudi vprašanje oprostitve plačila je namreč posebna obveznost stranke v odnosu do države, in kot tako ne predstavlja civilnega razmerja.

Poleg tega ZST-1 ne vsebuje postopkovnih določb in tudi ne določa subsidiarne uporabe določb drugega postopkovnega predpisa. V kolikor predlagatelj svojemu predlogu za oprostitev, vloženem po odvetniku, ne predloži izjave o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, bi ga sodišče skladno z ZUP moralo pozvati na dopolnitev takšne formalno nepopolne vloge. ZUP namreč ne razlikuje med nepopolno vlogo laične stranke in nepopolno vlogo odvetnika. Poudarja, da Pravilnik sicer določa, da mora biti izjava predložena na predpisanem obrazcu, vendar pa so sodišča skladno s 125.

členom Ustave RS vezana samo na ustavo in zakon, ki pa vlagatelju takšne obveznosti ne nalaga. Iz 12. člena ZST-1 izhaja le obveznost podati vsebinsko ustrezno izjavo o premoženjskem stanju, ne pa tudi obveznosti podati jo na predpisanem obrazcu. Predpisani obrazec je le sredstvo za pridobitev vsebinsko ustrezne izjave o premoženjskem stanju vlagatelja in mora sodišče tudi v primeru, če je izjava predložena na predpisanem obrazcu, presojati njeno vsebino in ne obliko.

Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožeča stranka podala predlog za oprostitev plačila sodne takse oziroma podrejeno njeno obročno plačilo. Skladno z 2. odst. v zvezi s 3. odst. 12. člena ZST-1 mora stranka, ki je pravna oseba, predlogu za oprostitev priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo in vsebuje zlasti podatke stranke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti. Podrobnejšo vsebino izjave in obliko obrazca predpiše minister za pravosodje. Iz podatkov spisa izhaja, da tožeča stranka takšne izjave svojemu predlogu ni priložila, zato je njena vloga nepopolna, saj ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala (1. odst. 108.

člena ZPP). Glede na določbo 2. odst. 108. člena ZPP, ki se po mnenju pritožbenega sodišča uporablja tudi pri odločanju o plačilu oziroma oprostitvi plačila sodnih taks, je v konkretnem primeru, ko je tožeča stranka predlog za oprostitev vložila po svojem pooblaščencu, ki je odvetnik, sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je takšno nepopolno vlogo zavrglo, ne da bi jo pošiljalo tožeči stranki v dopolnitev (tako tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 6/2009). Pravilnosti navedenega ravnanja pritožba s sklicevanjem na uporabo določb ZUP v postopkih odločanja o plačilu oziroma oprostitvi sodnih taks ne uspe omajati.

Dejstvo je namreč, da se v predmetnem postopku odloča o civilnopravnem razmerju, zato sodišče v celotnem postopku, torej tudi pri odločanju o plačilu oziroma oprostitvi sodnih taks, odloča po pravilih tega postopka, to pa so pravila ZPP. Poleg tega določbe ZPP uporabljamo tudi v primerih, ko zakon na njegovo uporabo ne napotuje. Nenazadnje pa ZPP tudi sam v 1. odst. 168. člena določa, da se v pravdnem postopku glede oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodne takse, torej ZST-1, kar daje dovolj legitimacije za uporabo določb ZPP.

Držijo sicer nadaljnje pritožbene navedbe, da mora sodišče pri odločanju presojati vsebino izjave in ne oblike, vendar pa podatki, ki jih je tožeča stranka navedla v predlogu, tudi po vsebini niso zadostni in ne ustrezajo podatkom, ki morajo biti sicer posredovani v pisni izjavi in bi sodišču zadoščali za odločitev o taksni oprostitvi oziroma obročnem plačilu. Glede na zgoraj obrazloženo je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, pritožba tožeče stranke pa neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče, potem ko tudi uradoma upoštevnih kršitev (2. odst. 350.

člena ZPP) ni zasledilo, zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).