Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 1294/2010 ECLI:SI:VSLJ:2010:II.CP.1294.2010 AI generated

Appeal against court decision on tax bill objection is inadmissible as no appeal provision exists.

Case Number VSL sklep II Cp 1294/2010
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal lodged by the applicant against the first-instance court's decision regarding an objection to a tax bill. The applicant argued that the tax assessment lacked legal basis because the land registry entry was merely a restoration of a prior status following a previous lawsuit. The court ruled that the tax bill itself is not a final decision subject to appeal under the relevant procedural law, noting that the right to legal remedy was already satisfied by the eight-day objection period against the bill.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o sodnih taksah (ZST-1); Zakon o postopku pred sodišči (ZPP): A tax bill is not a final decision subject to appeal; the right to legal remedy is satisfied by the statutory objection period against the bill.

Keywords

AI generated
tax bill appeal objection procedure legal remedy exhaustion procedural admissibility land registry entry

Cited Legislation

AI generated
Zakon o sodnih taksah (ZST-1)
Zakon o postopku pred sodišči (ZPP)

Cited Case Law

AI generated
VSL I Cp 518/2009
Nalog za plačilo sodne takse ni sklep v smislu določil ZPP, zoper katerega bi bilo možno vložiti pritožbo, prav tako pritožbe ne predvideva niti ZST-1 (tako tudi sklep VSL I Cp 518/2009).
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrže.

[JEDRO]

Pritožba proti sklepu, s katerim sodišče odloči o ugovoru zoper taksni nalog, ni dovoljena.

[OBRAZLOŽITEV]

:

Prvostopenjsko sodišče je predlagateljici s plačilnim nalogom, št. Dn 8199/2009-7 z dne 16.12.2009 naložilo plačilo sodne takse v višini 86,40 EUR za vknjižbo lastninske pravice po tar. Št. 91011 ZST-1 in 8,00 EUR po tar. št. 91014, ZST-1, skupaj 94,40 EUR. Zoper navedeni plačilni nalog je predlagateljica ugovarjala, a sodišče prve stopnje ugovoru predlagateljice ni ugodilo ter je plačilni nalog z dne 16.12.2009 s sklepom Dn 8199/2009-9 z dne 04.03.2010 ohranilo v veljavi.

Proti sklepu se predlagateljica pritožuje zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Podlage za plačilo takse ni, saj pozivnega postopka kot posebnega zemljiškoknjižnega postopka ni bilo in zato ni taksne obveznosti po tar. št. 91014 ZST-1. Prav tako ni podlage za plačilo sodne takse po tar. št. 91011 ZST-1, ker je šlo le za ponoven vpis predhodno že vpisane lastninske pravice M.R. in tako za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja na podlagi sodbe, izdane v postopku po izbrisni tožbi.

Pritožba ni dovoljena.

Zakon o sodnih taksah (ZST-1; Ur. l. RS, št. 37/2008) plačilo takse praviloma nalaga tistemu, ki je predlagal uvedbo postopka oziroma opravo kakšnega dejanja, obveznost plačila takse pa zavezancu naloži z izdajo plačilnega naloga. Zoper ta plačilni nalog zavezanec lahko ugovarja v osmih dneh, in sicer iz dveh razlogov: če je taksa že plačana ali če je sodišče takso napačno odmerilo. V konkretnem primeru je predlagateljica zoper plačilni nalog ugovarjala, ker naj podlage za odmero takse po tarifnih številkah 91011 in 91014 ne bi bilo. Sodišče prve stopnje je ugovor s sklepom zavrnilo. Vlagateljica se pritožuje zoper navedeni sklep.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni podlage za pritožbo zoper sklep, s katerim je bilo odločeno o ugovoru zoper plačilni nalog. Nalog za plačilo sodne takse ni sklep v smislu določil ZPP, zoper katerega bi bilo možno vložiti pritožbo, prav tako pritožbe ne predvideva niti ZST-1 (tako tudi sklep VSL I Cp 518/2009). Pritožbeno sodišče k temu še dodaja, da je bilo namenu ustavno zagotovljene pravice do pravnega sredstva zadoščeno z možnostjo ugovora zoper plačilni nalog, o katerem je bilo tudi vsebinsko odločeno. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).