Appeal against first-instance court ruling on objection to court fee order dismissed due to lack of statutory appeal right.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against the first-instance court's decision rejecting the plaintiff's objection to a court fee order. The plaintiff argued that a prior ruling granted a full waiver of litigation costs, including appeal fees, but the court held that the new 2008 laws explicitly removed the right to appeal such fee-related decisions. Consequently, the first-instance ruling on the objection was deemed final and binding, leaving the plaintiff with no further legal recourse.
Legislator headnote
AI generatedZST-1 34. in 35. člen; ZPP-D 365. člen: The right to appeal a first-instance court's decision on an objection to a court fee order is not provided by law and is therefore excluded.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrže.
[JEDRO]
Od 1.10.2008, ko sta stopila v veljavo ZST-1 in ZPP-D, zakonska ureditev ne dopušča pritožbe zoper sklep, s katerim prvostopenjsko sodišče odloči o ugovoru zoper plačilni nalog.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožnika zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo zoper delno sodbo z dne 28.10.2009, ker meni, da je bila tožniku z odločbo sodišča, opr. št. Bpp 375/2007 z dne 14.9.2007 odobrena oprostitev stroškov postopka le na prvi stopnji.
Tožnik izpodbija sklep „iz vseh pritožbenih razlogov v celoti“. Meni, da je v odločbi Bpp zajeta oprostitev vseh stroškov tega pravdnega postopka, vključno s stroški sodnih taks za pritožbo.
Pritožba ni dovoljena.
Od 1.10.2008, ko sta stopila v veljavo Zakon o sodnih taksah – ZST-1 (Ur. l. RS, št. 37/08) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-D (Ur. l. RS, št. 45/08), zakonska ureditev ne dopušča pritožbe zoper sklep, s katerim prvostopenjsko sodišče odloči o ugovoru zoper plačilni nalog. Skladno z določili 34. in 35. člena ZST-1 sodišče v postopku za plačilo sodne takse izda plačilni nalog, zoper katerega lahko stranka vloži ugovor, o katerem odloči sodišče prve stopnje s sklepom. Pritožba zoper ta sklep pa v ZST-1 ni predvidena. Ker je ZPP-D institut oprostitve, odloga in obročnega odplačila sodne takse v celoti izločil iz ZPP in napotil na ZST-1, smiselna uporaba določb ZPP o dovoljenosti pritožbe zoper sklepe sodišča prve stopnje (razen če je v zakonu določeno, da ni pritožbe), ni možna. ZST-1 pa kot rečeno ne daje pravice do pritožbe, zato je odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru dokončna. Dejstvo, da je prvostopenjsko sodišče v konkretni zadevi zapisalo pravni pouk, po katerem naj bi bila pritožba dovoljena, ne more vplivati na pravico do pritožbe, če je zakon ne daje.
Zato je moralo pritožbeno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavreči (1. točka 365. člena v zvezi z 4. odst. 343. člena ZPP-D).
Poudariti pa je potrebno, da pritožniku s to odločitvijo ni kršena ustavna pravica do pritožbe iz 25. člena Ustave RS. Na voljo bo imel pritožbo zoper sklep prvostopenjskega sodišča, s katerim bo, če taksa za pritožbo zoper delno sodbo ne bo plačana, štelo pritožbo za umaknjeno. V izogib začaranemu krogu izdajanja taksnih opominov za pritožbe tožnika, katerim sledi ugovor, nato zavrnitev ugovora in pritožba zoper tak sklep, ki jo mora višje sodišče zavreči, pripominja, da je stališče prvega sodišča v izpodbijanem sklepu zmotno.