Appeal dismissed; lawsuit against deceased person is inadmissible; heirs cannot substitute deceased party without new claim.

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Tožba zoper osebo, ki ob vložitvi tožbe ni več živa, je nedopustna. Dediči so s stališča identitete druge osebe, zato nepravilnosti ni mogoče sanirati s pozivanjem dedičev, da vstopijo v pravdo namesto prvotno tožene stranke.

[OBRAZLOŽITEV]

:

Z izpodbijanim sklepom je zavrnjen predlog tožeče stranke, da se postopek nadaljuje z dediči K.A., ki je umrla pred postopkom, in je bila tožba zoper njo že pravnomočno zavržena.

Pritožuje se tožeča stranka. Meni, da ji sodišče neutemeljeno očita, da v predlogu za nadaljevanje postopka z dediči ni postavila zahtevka. Iz tožbe je razvidno, da ga je postavila zoper drugo toženo stranko oziroma zoper njene dediče kot univerzalne pravne naslednike. Sklepu očita nepopolnost, ker v njegovem izreku ni povzeta subjektivna sprememba tožbe. Ime dedinje je sodišču posredovala takoj, ko ga je uspela dobiti; prvoten predlog za nadaljevanje postopka z dediči pa je res posredovala brez poimenske navedbe dedičev. Meni, da bi ji sodišče nepopolno vlogo oz. predlog moralo vrniti v popravo.

Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijani sklep je izdan v fazi priprav na glavno obravnavo. Z njim je odločeno o predlogu, s katerim tožeča stranka želi doseči sodelovanje tretje osebe na pasivni strani. Zoper samostojne sklepe, s katerimi so zavrnjeni predlogi v podobnih situacijah (npr. vstop intervenienta, subjektivna sprememba tožbe) pritožba je dovoljena, zato jo je prvostopenjsko sodišče utemeljeno dopustilo tudi v obravnavanem primeru.

Tožba zoper K.A. je pravnomočno zavržena. Prvostopenjsko sodišče je zato v uvodu sklepa kot toženo stranko pravilno označilo zgolj M.Z.. Odločitev o zavrženju tožbe je pravilna, ker je bila tožba vložena zoper osebo, ki ne more biti stranka. K.A. (takratna druga toženka) je namreč umrla pred uvedbo pravdnega postopka.

Ker K.A. ob uvedbi postopka ni mogla biti stranka, je bila tožba zoper njo nedopustna (1. odstavek 76. čl. ZPP). Pri dedičih gre s stališča identitete za drugo osebo, zato tožbe ni mogoče popravljati oz. nepravilnosti sanirati na način, kot to želi doseči tožeča stranka – s pozivanjem dedičev, da vstopijo v pravdo namesto prvotno tožene K.A.. Njen predlog za nadaljevanje postopka z dediči je bil zato utemeljeno zavrnjen. Vstop dedičev v pravo namesto pravnega prednika je predviden v primeru, ko stranka umre v teku pravdnega postopka.

V kolikor tožeča stranka želi tožbo razširiti na novo toženko, je s privolitvijo nove toženke to možno (2. odstavek 191. čl. ZPP), vendar pa mora tožeča stranka v tem primeru postaviti določen tožbeni zahtevek, navesti dejstva, na katera ga opira in dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo ter druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tovrstnega predloga oz. zahtevka tožeča stranka ni postavila; tudi z navedbo, da je T.K. dedinja prvotno tožene K.A., ne.

Očitek o zatrjevani bistveni kršitvi postopka, ki naj bi jo sodišče prve stopnje storilo s tem, da vsebine predloga ni povzelo v izrek sklepa, ni razumljiva. Sodišče je vsebino predloga pravilno povzelo v izreku.

Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena.

Sodnica posameznica odloča na podlagi 1. odstavka 366.a čl. ZPP.