Appeal allowed; first instance judgment revoked due to failure to examine seller's title transfer validity.

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam. Lastninske pravice na drugega tako ne more prenesti nekdo, ki je sploh nima.

[OBRAZLOŽITEV]

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da sta tožnika lastnika objektov »akumulacija potoka T.«, ki obsegajo vodni zbiralnik, armiranobetonski plato za dostop na črpalno postajo, nasip, pretakališče in odvodni kanal, zgrajenih na parc. št. X1-X4, vse k.o. P., v lasti Republike Slovenije in v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Nadalje je ugotovilo, da sta tožnika imetnika stavbne pravice navedenih objektov »akumulacija potoka T.«, dokler ti objekti stojijo, ter da je tožena stranka dolžna izstaviti tožnikoma listino, na podlagi katere bo mogoče v korist tožnikov vknjižiti navedeno stavbno pravico. Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožnikoma povrniti 1.488,88 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper navedeno sodbo se po svoji pooblaščenki pravočasno pritožuje tožena stranka. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka. Navaja, da pravni prednik tožnikov kljub investicijam v sporna zemljišča ni pridobil lastninske pravice na spornih objektih, zato je tudi ni mogel prenašati, pač pa je lahko prenašal le „neamortizirana vlaganja“. Sodišču prve stopnje zato očita, da je fiktivno ustvarilo predmet pogodbe, ki ga v času njenega sklepanja dne 9.8.2001 ni bilo. Ker tožnika tako nista mogla pridobiti lastninske pravice na spornih objektih, saj je ni imel niti njun pravni prednik, jima ne pripada niti stavbna pravica.

Tožnika sta po svoji pooblaščenki na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Priglašata stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da so predmet kupoprodajne pogodbe z dne 9.8.2001 (priloga A8), ki sta jo sklenila tožnika kot kupca in A. B. p.o. v stečaju kot prodajalec, objekti Vodne akumulacije T., na katerih tožnika s tožbo uveljavljata ugotovitev lastninske pravice in posledično ugotovitev stavbne pravice na zemljiščih, na katerih ti objekti stojijo. V omenjeni pogodbi je res navedeno, da tožnika kupujeta „neamortizirani del vlaganj v V. akumulacijo T.“, vendar pa se pri razlagi spornih določil pogodbe ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov (99. člen Zakona o obligacijskih razmerjih – Ur. l. SFRJ, št. 29/78 s spremembami – ZOR, ki se v tej zadevi uporablja v skladu s 1060. členom Obligacijskega zakonika – Ur. l. RS, št. 83/01, 40/07). Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov v dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki temelji predvsem na izpovedbah tožnika in priče N. (ki je kot stečajni upravitelj podpisal in sestavil omenjeno pogodbo) ter priče P., iz katerih izhaja, da sta tožnika kupila objekte in ne pravic.

Vendar pa pritožba utemeljeno opozarja, da je pridobitev lastninske pravice tožnikov na teh objektih in posledično pridobitev stavbne pravice na parc. št. X1 – X4, k.o. P., ki so v lasti Republike Slovenije (glej 2. odstavek 271. člena Stvarnopravnega zakonika – Ur. l. RS, št. 87/02 – SPZ), odvisna od tega, ali je na teh objektih pridobil lastninsko pravico prodajalec – A. B. p.o. v stečaju. Nihče namreč ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam. Lastninske pravice na drugega tako ne more prenesti nekdo, ki je sploh nima. Ta ugovor je podala tožena stranka že tekom postopka pred sodiščem prve stopnje. Tožnika pa sta v tožbi zatrjevala, da je A. B. p.o. v stečaju pridobila lastninsko pravico na zgrajenih objektih akumulacije potoka T. na originalen način, v skladu z določili o gradnji na tujem zemljišču (glej 21., 24. - 26. člen v času gradnje veljavnega Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih – Ur. l. SFRJ, št. 6/80 s spremembami – ZTLR). Izpodbijana sodba pa o tem, ali in na kateri podlagi je A. B. p.o. v stečaju pridobila lastninsko pravico na spornih objektih, nima razlogov, zato se je ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka (14. točka 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/08 - v nadaljevanju ZPP), na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu s 1. odstavkom 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbeno sodišče je ocenilo, da samo ne bi moglo odpraviti kršitve, saj je ostal neobrazložen ves dejansko pravni sklop vprašanj o tem, ali je A.B. p.o. v stečaju pridobila lastninsko pravico na objektih, ki so predmet te pravde. S pritožbeno obravnavo bi pritožbeno sodišče zato onemogočilo presojo teh vprašanj na obeh stopnjah in bi s tem poseglo v ustavno zagotovljeno pravico do pritožbe (25. člen Ustave RS). Nadaljnji napotki sodišču prve stopnje za ponovno sojenje pa glede na gornjo obrazložitev niso potrebni.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 3. odstavka 165. člena ZPP.