Appeal dismissed; court found severe reality testing and conduct control impairment despite lack of statutory terminology.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima pridržana oseba občutek, da se nanj vpliva in da ima prisluhe. Vse to pridržana oseba doživlja kot resnično (in jih ne povezuje z boleznijo), rešitev pa vidi le s posredovanjem organov pregona. Čeprav sodišče v obrazložitvi sklepa ni uporabilo terminologije zakona, pa je povsem jasno, da gre za razloge, ki utemeljujejo sklep, da sta pri udeležencu hudo motena tako presoja realnosti kot tudi sposobnost obvladovanja ravnanja.

[OBRAZLOŽITEV]

:

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je sprejem udeleženca FP v oddelku pod posebnim nadzorom brez sklepa sodišča, ki ga je izvedla Psihiatrična bolnišnica Begunje, utemeljen. Sklenilo je še, da se udeleženec zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice Begunje še do 8.6.2010 in da stroški postopka bremenijo proračun.

Zoper sklep se je udeleženec po svojem odvetniku pravočasno pritožil. Uveljavlja vse v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) predvidene pritožbene razloge in predlaga razveljavitev sklepa ter vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen, ker sodišče ni ugotavljalo vseh zakonskih pogojev iz 1. odst. 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) za zadržanje udeleženca na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom. Z izpodbijanim sklepom se je sodišče prve stopnje opredelilo zgolj do obstoja duševne motnje po drugi alineji 1. odst. 39. člena ZDZdr ter glede ogrožanja življenja drugih po 1. alineji 1. odst. 39. člena ZDZdr. Ni pa ugotavljalo nadaljnjih pogojev za dopustnost pridržanja na zdravljenju po 2. alineji 1. odst. 39. člena ZDZdr in sicer ni ugotavljalo obstoja hudo motene presoje realnosti in sposobnosti obvladovanja ravnanja. Oboje mora biti posledica duševne bolezni ali duševne motnje, podana pa morata biti kumulativno. Navedenih pogojev sodišče ni ugotavljalo, zaradi česar izpodbijani sklep ne vsebuje vseh odločilnih dejstev in je s tem podana absolutna bistvena kršitev določb postopka, zato ga je treba razveljaviti. Na zaslišanju je udeleženec priznal, da je grozil in da je udaril ženo, vendar pa je izjavil, da ni ravnal pravilno in je to obžaloval. Navedeno kaže, da je kritičen do svojega ravnanja, zato je mogoče sklepati, da pri njem ne gre za hudo moteno presojo realnosti, ki mora biti nujno podana za dopustno pridržanje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeni očitek, da izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o vseh odločilnih dejstvih, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je v zadnjem odstavku na tretji strani obrazložitve sklepa ugotovilo, da ima pridržana oseba občutek, da se nanj vpliva in da ima prisluhe. Vse to pridržana oseba doživlja kot resnično (in jih ne povezuje z boleznijo), rešitev pa vidi le s posredovanjem organov pregona. Čeprav sodišče v obrazložitvi sklepa ni uporabilo terminologije zakona, pa je povsem jasno, da gre za razloge, ki utemeljujejo sklep, da sta pri udeležencu hudo motena tako presoja realnosti kot tudi sposobnost obvladovanja ravnanja.

Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek zoper pravilnost uporabe materialnega prava in pravilnost ter popolnost ugotovitve dejanskega stanja. Po izvedbi dokaznega postopka je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ima udeleženec duševno motnjo, zaradi katere je hudo motena presoja realnosti in brez zdravljenja ni mogoče pričakovati, da bo udeleženec sposoben obvladati svoje ravnanje. Ugotovilo je tudi obstoj predpostavke iz 1. odst. 39. člena ZDZdr, namreč, da udeleženec ogroža življenje drugih oseb. Sklep o izpolnjevanju slednje predpostavke, je sodišče prve stopnje napravilo na podlagi preteklih ravnanj udeleženca (grožnja prijateljici in ženi, priskrba noža). Napravljenega zaključka, na naroku izraženo obžalovanje udeleženca, ne more izključiti.

Pritožbeno sodišče po navedenem ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani. Ker tudi ni našlo razlogov, na katerih obstoj mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. odst. 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).