Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 275/2010 ECLI:SI:VSLJ:2010:II.CP.275.2010 AI generated

Inheritance court redirects claim to correct heir based on land registry presumption of ownership.

Case Number VSL sklep II Cp 275/2010
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court reversed the first-instance decision, ordering the correct heir to initiate legal proceedings instead of the appellant. The court found that the land registry entry establishing the deceased's ownership created a legal presumption that the appellant's claim was less probable. Consequently, the court applied the statutory rule requiring the party challenging registry ownership to bear the burden of proof.

Legislator headnote

AI generated

1. odst. 213. člena Zakona o dedovanju; 5. alineja 358. člena Zakona o pravdnem postopku: In an inheritance proceeding, the court must redirect the claim to the party whose right is deemed less probable, specifically the party contesting the land registry's presumption of ownership.

Keywords

AI generated
inheritance proceeding land registry presumption burden of proof ownership dispute redirect to justice

Cited Legislation

AI generated
1. odst. 213. člena Zakona o dedovanju
V zapuščinskem postopku sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravica se šteje za manj verjetno (1. odst. 213. člena Zakona o dedovanju - ZD).
5. alineja 358. člena Zakona o pravdnem postopku
člena ZD po sodišču prve stopnje in ker ni ugotovilo nobene druge kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbi ugodilo in z njo izpodbijani sklep spremenilo tako, da je na pravdo napotilo dediča AP (5. alineja 358. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 2. točki izreka spremeni tako, da se na pravdo napoti dediča AP.

[JEDRO]

Dejstvo je, da je zapustnica v zemljiški knjigi vknjižena kot lastnica obravnavanih nepremičnin in pravica tistega, ki zatrjuje drugačno lastništvo, je manj verjetno, kot pravica tistega, ki vztraja pri lastništvu po podatkih zemljiške knjige. Da je lastnik tisti, ki je v zemljiški knjigi kot tak vknjižen, je zakonska domneva in tisti, ki takšnemu lastništvu oporeka, je to dejstvo dolžan dokazati.

[OBRAZLOŽITEV]

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod 1. točko izreka prekinilo ta zapuščinski postopek, pod 2. točko izreka je dediča UP napotilo na pravdo zoper AP, da vloži tožbo na ugotovitev, da ne sodi v zapuščino premoženje vlaganje v delavnico, ki se nahaja v pritličju hiše na Š. ulici 7 v Li, pod 3. točko izreka je določilo 30-dnevni rok za vložitev tožbe, ker se bo sicer po tem roku nadaljevalo z zapuščinskim postopkom, pod 4. točko izreka pa je zapuščinski postopek prekinilo za 30 dni oziroma do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, v kolikor bo v roku vložena ustrezna tožba.

Zoper sklep se je v roku pritožil dedič UP, ki ga zastopa odvetnik MK iz L, iz razloga zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sklep v 2. točki izreka spremeni tako, da na pravdo napoti dediča AP. Navaja, da je v izpodbijanem sklepu očitno pomotoma navedeno, da gre za vlaganje v delavnico v pritličju hiše na Š. ulici 7 v L, ker gre dejansko za vlaganja v hiši Š. ulica 7 v L. Nadalje pritožnik trdi, da je zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pravica pritožnika manj verjetna, ker je zapustnica v oporoki priznala AP omenjena vlaganja. Navedba zapustnice v oporki je namreč neresnična, kar se da ugotoviti že iz v letu 1999 sklenjene pogodbe o razdružitvi solastnega premoženja, v kateri ni besede o tem, da naj bi AP bil s svojimi vlaganji pridobil solastninski delež na nepremičnini. V času izgradnje te delavnice, ki se je zgradila kot garaža, AP ni imel nobenih finančnih sredstev in torej ni imel možnosti prispevati s svojim delom opazen delež pri vrednosti zgrajene hiše. Očitno je zapustničina navedba v oporoki glede njegovih vlaganj v delavnico namenjena temu, da bi pritožnik lahko uveljavljal kar se le da malo v tem zapuščinskem postopku. Pravica dediča AP je vsekakor manj verjetna, saj posega v del zapustničinega premoženja, ki je zemljiškoknjižno le njen.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbene navedbe glede napačnega naslova v izreku izpodbijanega sklepa so brezpredmetne, ker je sodišče prve stopnje to svojo očitno pomoto odpravilo s sklepom z dne 16.6.2009 (v spisu red. št. 30).

V zapuščinskem postopku sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravica se šteje za manj verjetno (1. odst. 213. člena Zakona o dedovanju - ZD). Pritrditi je pritožbi, da je z zahtevkom, da določeno premoženje ne spada v zapuščino, na pravdo napotiti tisto stranko, ki to dejstvo zatrjuje, kar je v tej zapuščinski zadevi dedič AP. Dejstvo je namreč, da je zapustnica v zemljiški knjigi vknjižena kot lastnica obravnavanih nepremičnin in pravica tistega, ki zatrjuje drugačno lastništvo, je manj verjetno, kot pravica tistega, ki vztraja pri lastništvu po podatkih zemljiške knjige. Da je lastnik tisti, ki je v zemljiški knjigi kot tak vknjižen, je zakonska domneva in tisti, ki takšnemu lastništvu oporeka, je to dejstvo dolžan dokazati. To enako velja ob dejstvu, da je zemljiškoknjižna lastnica v svoji oporoki izrecno priznala, da je lastnik nepremičnine njen sin UP. Takšen zapis v oporoki ne more biti podlaga za vknjižbo lastninske pravice na drugo osebo, ampak je lahko le eden izmed dokazov, ki potrjuje drugačno lastniško stanje.

Pritožbeno sodišče je zaradi zmotne uporabe določbe 1. odst. 213. člena ZD po sodišču prve stopnje in ker ni ugotovilo nobene druge kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbi ugodilo in z njo izpodbijani sklep spremenilo tako, da je na pravdo napotilo dediča AP (5. alineja 358. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).