Enforcement appeal dismissed; creditor bears risk of enforcement on property subject to land registry seizure.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court dismissed the creditor's objection to the enforcement of a seizure order against properties where a land registry seizure was already in effect. The creditor argued they acted in good faith, unaware that the land registry court would approve the third party's ownership claim, which they only discovered after the seizure order was issued. The court ruled that by initiating enforcement despite the existing seizure, the creditor accepted the legal fiction that the seizure request became effective immediately upon receipt, thereby assuming the risk of the subsequent successful third-party claim.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju; Zakon o zemljiški knjigi: A creditor initiating enforcement on property subject to a land registry seizure assumes the risk that the seizure request becomes effective immediately upon receipt, and must bear costs if the seizure is later overturned due to a third-party ownership claim.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (točka 3 izreka sklepa, s katero je bilo upnici naloženo, da je dolžna tretjemu – Š. d.o.o. povrniti stroške ugovornega postopka v znesku 750,36 EUR) potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Upnica, ki je kljub plombi v zemljiški knjigi predlagala izvršbo na nepremičnine, pri katerih je bila sicer tedaj res še vpisana lastninska pravica na dolžnika, je s takim izvršilnim predlogom prevzela tveganje, da bo predlogu za vpis ugodeno in vpis učinkoval že s 3.10.2006.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom pod točko 1 zavrnilo predlog dolžnika M. Š. za odlog izvršbe, pod točko 2 je ugodilo ugovoru tretjega – Š. d.o.o. ter sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba na parcele št. 2517/3, 2526 in 2525/1 k.o..... in izvršbo v tem delu ustavilo, v točki 3 pa je upnici B. S. naložilo, da je dolžna tretjemu povrniti stroške ugovornega postopka v znesku 750,36 EUR.
Proti sklepu se, kolikor ji je bilo naloženo plačilo stroškov postopka, pritožuje upnica. Navaja, da je pred vložitvijo predloga za izvršbo na dolžnikove nepremičnine opravila poizvedbe v zemljiški knjigi in ugotovila, da je prvi dolžnik vknjižen kot lastnik parcel št. 2517/3, 2526 in 2525/1 k.o. ...Tudi ko je izdalo prvostopenjsko sodišče sklep o izvršbi na te nepremičnine, je očitno štelo, da je prvi dolžnik njihov lastnik, saj sicer sklepa o izvršbi ne bi izdalo. Tretji je postal lastnik teh nepremičnin šele 6.2.2008, torej po izdaji sklepa o izvršbi. Upnica ob vložitvi predloga ni mogla vedeti, da bo zemljiškoknjižno sodišče tretjemu dovolilo vknjižbo lastninske pravice pri navedenih nepremičninah nanj. Ob vložitvi predloga zato ni imela pravnega interesa vpogledati v zemljiškoknjižni predlog ali dobiti listine, ki so bile podlaga za vpis. Povsem možno je namreč, da bi zemljiška knjiga zemljiškoknjižni predlog zavrnila. Potem ko je zemljiškoknjižno sodišče tretjega vpisalo kot lastnika, pa je upnica takoj priznala, da so nepremičnine last tretjega in ugovoru tretjega ni nasprotovala. Meni, da je le varovala svoje pravice v postopku in da ni dala povoda za ugovor tretjega, temveč ravnala vestno in pošteno ter takoj priznala zahtevek. Zato ni tretjemu povzročila stroškov po nepotrebnem in bi svoje stroške moral nositi tretji sam.
Pritožba ni utemeljena.
Izvršilni predlog na nepremičnine, vpisane v vl. št. 592 k.o. N. S., je bil vložen 29.8.2007, prvostopenjsko sodišče pa je ugotovilo, kar priznava tudi upnica sama, da je tedaj že bila vpisana plomba v zvezi s postopkom za vknjižbo pridobitve lastninske pravice na teh parcelah na družbo Š. in partnerji. Plomba je pomožni vpis, s katerim zemljiškoknjižno sodišče javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni odločilo. Ker po 5. čl. Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1 vpisi pravic v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (če zakon ne določa drugače), gre za posebno pravno fikcijo, da je zemljiškoknjižno sodišče o dovolitvi vpisa odločilo že v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka (v konkretnem primeru 3.10.2006) in ne šele kasneje, ko je v resnici izdalo sklep o dovolitvi vpisa. Upnica, ki je kljub plombi v zemljiški knjigi predlagala izvršbo na nepremičnine, pri katerih je bila sicer tedaj res še vpisana lastninska pravica na dolžnika, je s takim izvršilnim predlogom prevzela tveganje, da bo predlogu za vpis ugodeno in vpis učinkoval že s 3.10.2006, kar se je tudi dejansko zgodilo. Ker je kljub temu predlagala izvršbo na nepremičnine, v zvezi s katerimi je bilo ugovoru tretjega ugodeno in sklep o izvršbi na te nepremičnine razveljavljen, je odločitev sodišča prve stopnje, da mora upnica tretjemu povrniti stroške ugovornega postopka, pravilna.
Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu (točka 3 izreka sklepa) potrdilo sklep sodišča prve stopnje.