Supreme Court dismisses appeal for vague legal grounds failing to meet burden of proof requirements.

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Če revident pravnega vprašanja ne opredeli določno in konkretno, ampak so njegove navedbe splošne in nekonkretizirane, revizije, iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, upoštevaje trditveno in dokazno breme, ni mogoče dovoliti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zoper v uvodu navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnica (revidentka) po odvetnici dne 19. 12. 2007 vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navaja, da ji je za podržavljeno komunalno opremljeno stavbno zemljišče priznana odškodnina v znesku 14.360,51 DEM. Vrednost te nepremičnine na trgu znaša najmanj 45.000,00 EUR, zato ima izpodbijana odločitev zanjo hude posledice, saj gre za veliko vrednost. Navaja še, da je Vrhovno sodišče o podobni zadevi že odločilo, vendar gre za razliko med že odločeno in obravnavano zadevo. V obeh zadevah gre za gradnjo v kompleksu, vendar gre v obravnavani zadevi za posamezne samostojne gradnje, v že odločenem primeru pa gre za rekreacijski kompleks. Zato meni, da je revizija v obravnavani zadevi dovoljena iz razloga po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidentka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo tožbo revidentke zoper odločbo Upravne enote Nova Gorica z dne 27. 7. 2006. Z navedeno odločbo je upravni organ prve stopnje pokojni upravičenki A.A. za podržavljeno zemljišče parc. št. 111 k.o. ..., v izmeri 536 m2, priznal odškodnino v obveznicah Slovenske odškodninske družbe v vrednosti 14.360,51 DEM. Tožena stranka je z odločbo z dne 15. 12. 2006, zavrnila revidentkino pritožbo.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od pogojev za njeno dovoljenost, pri čemer je po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče je v več svojih sklepih (npr. Up-858/08-8 z dne 3.6.2008, Up-1057/08 z dne 2.4.2009 in Up-1186/08 z dne 23.4.2009) ugotovilo, da to stališče Vrhovnega sodišča ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki določa, da je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z določbo četrtega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki se po določbi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS-1 niso urejena, mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Če se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, pa mora navesti opravilne številke zadev.

6. Revidentka pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavila na zgoraj navedeni način. Navaja le, da naj bi bila razlika med obravnavano zadevo in zadevo, o kateri je Vrhovno sodišče že odločilo. V obeh zadevah naj bi šlo za kompleks, vendar gre v obravnavani zadevi za samostojno gradnjo. S to navedbo pa revidentka ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena glede obstoja pogojev za dovoljenost revizije. Revidentka namreč ni opredelila pravnega vprašanja, pomembnega po vsebini zadeve, niti ni navedla pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno in tudi ne opravilne številke zadeve, na katero se sklicuje. Njene navedbe so preveč splošne in ne konkretizirajo pravnega vprašanja, pomembnega po vsebini zadevi, zato zatrjevani pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

7. Revidentka uveljavlja tudi dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Tega pogoja pa revidentka ni izkazala le s sklicevanjem na zatrjevano tržno vrednost nepremičnine, ki naj bi bila šestkrat višja od priznane odškodnine, kar naj bi zanjo predstavljalo veliko vrednost. Glede na to, da gre pri denacionalizaciji le za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, bi revidentka morala navesti, katere konkretne posledice lahko zanjo nastanejo zaradi izpodbijane odločitve. Šele tako bi namreč sodišče lahko presodilo, ali ima izpodbijana odločitev zanjo res zelo hude posledice. Ker revidentka tega ni storila, njenih navedb o obstoju zelo hudih posledic ni mogoče preizkusiti. Zato revizije na podlagi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni mogoče dovoliti.

8. Glede na to, da revidentka ni izkazala nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo v obravnavani zadevi zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.