Supreme Court dismisses appeal; co-owner rights on partial enterprise must be calculated against total company assets.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Delež zadružnega upravičenca na delu podjetja s seznama se lahko izrazi le v deležu oziroma vrednosti glede na vrednost družbenega premoženja celotnega podjetja.

58. člen ZZad, v primeru uveljavljanja pravice zadružnih upravičencev le na delu podjetja, zgolj daje možnost in ne prisiljuje zavezano podjetje, da se razdeli na več samostojnih gospodarskih družb.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS zavrnilo tožnikovo (revidentovo) tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 17. 9. 2004, s katero je ta zavrnila revidentovo pritožbo zoper odločbo Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo z dne 17. 12. 1996. S slednjo je prvostopenjski organ odločil, da se lastninsko preoblikuje podjetje Kmetijski kombinat, p.o., sprejel program lastninskega preoblikovanja in določil nominalno vrednost družbenega kapitala podjetja po prenosu navadnih delnic na zadružne upravičence.

2. Sodišče prve stopnje v svoji obrazložitvi navaja, da se upravičenje iz odločbe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 4. 2. 1993 do 45% deleža družbenega kapitala nanaša le na del podjetja Kmetijski kombinat, p.o., to je na obrat Vinarstvo. Po podatkih sodnega registra proizvodni obrat Vinarstvo ni imel statusa pravne osebe. Družbeno premoženje, ki je bilo v okviru tega obrata, je bilo le del družbenega kapitala Kmetijskega kombinata, zato je bilo tudi zadružno premoženje v tem obratu vključeno v okvir celotnega podjetja, ki je bilo zavezano k lastninskem preoblikovanju. Ob lastninskem preoblikovanju Kmetijskega kombinata ni prišlo do razdelitve podjetja v smislu 58. člena Zakona o zadrugah – ZZad, zato je revident s svojim upravičenjem na družbenem kapitalu Vinarstva lahko pri lastninskem preoblikovanju Kmetijskega kombinata sodeloval le v ustreznem deležu glede na ugotovljeno vrednost družbenega kapitala dela podjetja. Ker se delnice v postopku lastninskega preoblikovanja glasijo na pravni subjekt, ki se preoblikuje, ni mogoče, da bi se na revidenta prenesel 45% delež na enoti Vinarstvo, ki ni bila samostojni pravni subjekt in kot takšen zavezan k lastninskemu preoblikovanju.

3. V reviziji, prej pritožbi, revident izpodbija prvostopenjsko sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 72. člena ZUS. Vztraja, da je odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 4. 2. 1993 jasno določila, da ima 45% delež družbenega kapitala samo na delu podjetja – Vinarstvo in ne na celotnem podjetju Kmetijskega kombinata. Seznam podjetij iz 57. člena ZZad navaja Vinarstvo, kar kaže na to, da je bilo Vinarstvo samostojna enota in je bila ves čas vodena kot posebna enota tako organizacijsko kot tudi bilančno, saj drugače ne bi bilo mogoče ugotoviti celotnega družbenega kapitala te enote, ne glede na dejstvo, da ta enota ni imela statusa pravne osebe in ni bila posebej vpisana v sodni register. Citira del obrazložitev odločbe Vrhovnega sodišča RS v podobni zadevi in meni, da bi moralo biti tudi v predmetnem sporu odločeno na enak način. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Temeljno vprašanje v obravnavani zadevi je, ali je bilo pri lastninskem preoblikovanju Kmetijskega kombinata p.o., pravilno upoštevano upravičenje revidenta do udeležbe pri lastninjenju zadružnega premoženja dela tega podjetja - Vinarstvo, kot to izhaja iz odločbe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 4. 2. 1993.

9. Med strankama ni sporno, da se 45% delež revidenta nanaša le na del podjetja s seznama (ki je sestavni del Zakona o zadrugah - ZZad), to je Kmetijski kombinat – Vinarstvo, sporno pa je, kako ta delež upoštevati pri določitvi konkretnega upravičenja revidenta.

10. Sporno revidentovo upravičenje izhaja iz odločbe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 4. 2. 1993, s katero je revidentu kot zadružnemu upravičencu v skladu s 57. členom ZZad pri lastninskem preoblikovanju Kmetijskega kombinata priznan 45% delež na delu tega podjetja - Vinarstvo. Zavezanec po tej odločbi je Kmetijski kombinat, torej podjetje kot celota, revidentovo upravičenje pa predstavlja delež na družbenem kapitalu tega dela podjetja (Vinarstvo). Iz 5. točke izreka navedene odločbe tudi izhaja, da se samo vrednost dela družbenega kapitala izračuna v skladu z določbami ZZad. V 6. točki iste odločbe pa je še določeno, da je zavezanec ob lastninskem preoblikovanju dolžan izdati revidentu kot zadružnemu upravičencu navadne delnice za 45% ugotovljene vrednosti družbenega kapitala.

11. Po presoji Vrhovnega sodišča je glede na odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in iz sodnega registra izhajajoče dejstvo, da obrat V. nikdar ni bil samostojen gospodarski subjekt, pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da se revidentov delež na delu podjetja (Kmetijski kombinat - Vinarstvo) lahko izrazi le v deležu oziroma vrednosti glede na vrednost družbenega premoženja celotnega podjetja (Kmetijski kombinat o.p.). Pri izračunu vrednosti dela podjetja – Vinarstvo pa se upoštevajo določbe ZZad. Delnice, ki jih je zavezanec v skladu s 6. točko odločbe revidentu dolžan izdati, pa se lahko glasijo le na Kmetijski kombinat o.p., kot obstoječi gospodarski subjekt, ne glede na to, da seznam podjetij iz 57. člena ZZad kot zavezanca navaja Kmetijski kombinat – Vinarstvo. Revidentov ugovor, da je bilo Vinatstvo samostojna enota tako organizacijsko kot tudi bilančno, je zato neutemeljen.

12. Po določbi četrtega odstavka 58. člena ZZad in po 4. členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij – ZLPP se vrednost družbenega kapitala dela podjetja – Vinarstvo ugotavlja po isti metodologiji, kot se ugotavlja vrednost družbenega kapitala v postopku lastninjenja. V obravnavanem primeru je vrednost družbenega kapitala Vinarstva in revidentovega deleža na njem ugotovila revizijska družba v mnenju z dne 10.12.1996 na podlagi otvoritvene bilance na dan 1. 1. 1993 za Kmetijski kombinat. Iz mnenja izhaja, da je pri izračunu revidentovega deleža v Kmetijskemu kombinatu najprej ugotovila vrednost Vinarstva in iz tega izhajajočo vrednost revidentovega deleža ter glede na to vrednost in vrednost celotnega družbenega kapitala Kmetijskega kombinata izračunala še višino revidentovega deleža v celotnem podjetju (2,77%). Na ta način je bilo po presoji Vrhovnega sodišča pri lastninskem preoblikovanju Kmetijskega kombinata pravilno upoštevano upravičenje revidenta do udeležbe pri lastninjenju zadružnega premoženja dela tega podjetja - Vinarstvo.

13. Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilno tudi stališče prvostopenjskega sodišča, da tretji odstavek 58. člena ZZad, ki ureja situacijo, kjer zadružni upravičenec, tako kot v obravnavanem primeru, uveljavlja svoje pravice le na delu podjetja, zgolj daje možnost in ne prisiljuje zavezano podjetje, da se razdeli na dve ali več delniških družb ali družb z omejeno odgovornostjo. V obravnavanem primeru do takšne razdelitve ni prišlo in se je lastninsko preoblikovalo celotno podjetje. V okviru lastninskega preoblikovanja podjetja kot celote pa je bilo v skladu s prvim odstavkom 58. člena ZZad, ki določa, da se za lastninsko preoblikovanje podjetij s seznama smiselno uporabljajo določbe predpisov o lastninskem preoblikovanju podjetij, kolikor s tem zakonom ni drugače določeno, potrebno za del podjetja s seznama (Kmetijski kombinat - Vinarstvo) upoštevati specifične določbe o lastninjenju po ZZad.

14. Odločba Vrhovnega sodišča I Up 147/2002, na katero se sklicuje revident, z obravnavanim sporom ni primerljiva, saj se nanaša na drugačno pravno in dejansko situacijo. Citirana odločba rešuje vprašanje izločanja premoženja po tretjem odstavku 62. člena ZZad, za konkretno podjetje s seznama (Vinarstvo X), za obseg katerega je bila sprejeta Obvezna razlaga seznama podjetij iz 57. člena Zakona o zadrugah – 4. točka B razdelka „Vinske kleti“ - Obvezna razlaga. Te Obvezne razlage pa ni mogoče uporabiti v obravnavanem sporu, kot zmotno zatrjuje revident, saj se nanaša le na konkretno podjetje oziroma del podjetja s seznama.

15. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 92. člena ZUS-1.