Supreme Court dismisses appeal for lack of demonstrated inconsistency in first-instance court practice regarding protected farm status.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's appeal, ruling that the first-instance court correctly applied the requirement to assess the economic unity of agricultural land for protected farm status. The applicant argued that judicial practice was inconsistent, citing a specific administrative court decision, but failed to prove this lack of uniformity. The court determined that since the applicant did not demonstrate a genuine inconsistency in first-instance rulings, the burden of proof for allowing the appeal was not met.
Legislator headnote
AI generatedZUS-1 83. člen 2. odst. 2.; Revizija se zavrne, če tožeča stranka ne izkazuje neenotnosti v sodni praksi sodišča prve stopnje glede bistvenega pravnega vprašanja.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
[JEDRO]
Revidentka ni izkazala niti zatrjevane neenotnosti v sodni praksi sodišča prve stopnje, saj je tako v izpodbijani sodbi kot sodbi, na katero se sklicuje revizija, sprejeto stališče, da je treba ugotavljati gospodarsko celoto kmetijskih zemljišč kot pogoj za njihovo vključitev v zaščiteno kmetijo.
[OBRAZLOŽITEV]
K I. točki izreka:
1. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnica (revidentka) po odvetnici dne 20. 2. 2009 vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z obstojem pogoja iz 2. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. Meni, da v sodni praksi sodišča prve stopnje ni enotnosti o vprašanju, ali je pri ugotavljanju statusa zaščitene kmetije treba ugotavljati obstoj gospodarske celote, in se pri tem sklicuje na sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani U 1444/2006.
2. Revizija ni dovoljena.
3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostava Vič Rudnik z dne 28. 7. 2006, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 9. 10. 2007. Z izpodbijano odločbo je upravni organ prve stopnje v postopku po uradni dolžnosti v zadevi preverjanja pogojev za zaščiteno kmetijo odločil, da se kmetijsko gospodarstvo na naslovu ..., ki obsega navedene nepremičnine, vpisane v zemljiškoknjižnem vložku št. ..., šteje za zaščiteno kmetijo (1. točka izreka); in da se to kmetijsko gospodarstvo po pravnomočnosti te odločbe vpiše v register zaščitenih kmetij, ki ga vodi Upravna enota Ljubljana, Izpostava Vič Rudnik, in se zaznamuje v zemljiški knjigi in zemljiškem katastru (2. točka izreka). Tožena stranka je revidentkino pritožbo zoper izpodbijano odločbo zavrnila.
4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih (Up-858/2008-8 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/2008 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/2008 z dne 2. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. V obravnavani zadevi revidentka zatrjuje neenotnost v sodni praksi sodišča prve stopnje glede ugotavljanja gospodarske enote (celote) kot enega izmed pogojev za status zaščitene kmetije, ne pa tudi, da Vrhovno sodišče o tem še ni odločalo. Za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 bi namreč morala biti izpolnjena oba navedena pogoja. Vrhovno sodišče ob tem pripominja, da o tem vprašanju sicer obstaja že obširna upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča (kot na primer I Up 1092/2003, I Up 584/2000, I Up 1755/2006). Revidentka pa ni izkazala niti zatrjevane neenotnosti v sodni praksi sodišča prve stopnje, saj je tako v izpodbijani sodbi kot sodbi, na katero se sklicuje revizija, sprejeto stališče, da je treba ugotavljati gospodarsko celoto kmetijskih zemljišč kot pogoj za njihovo vključitev v zaščiteno kmetijo. Glede na navedeno revidentka ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
6. Glede na to, da revidentka ni izkazala zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije, jo je Vrhovno sodišče v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.
K II. točki izreka:
7. Ker revidentka z revizijo ni uspela, sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (165. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).