Supreme Court dismisses appeal against administrative court ruling on mandatory agricultural chamber membership fees.

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Obvezno članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije določa ZKGZ za tiste fizične osebe, ki kot lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov na območju Republike Slovenije za svoj račun opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost in katastrski dohodek v letu 1998 dosega najmanj 20.000 tolarjev.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 20. 9. 2004, s katero je ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Kmetijsko- gozdarske zbornice Slovenije z dne 18. 10. 2001. S to odločbo je bil tožniku za leto 2000 odmerjen zbornični prispevek v višini 1.270,00 SIT.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na določbe Zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije – ZKGZ (Ur. l. RS, št. 41/99 in 69/2004) in Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka – ZUKD (Ur. l. SRS, št. 23/96 in Ur. l. RS, št. 73/2004). Pritrjuje odločitvi tožene stranke in se v skladu z določbo drugega odstavka 67. člena ZUS sklicuje na njene razloge. Sodišče je obrazložilo pogoje za obvezno članstvo fizičnih oseb v zbornici in nato zavrnilo vse tožbene ugovore.

3. Tožnik v reviziji (prej pritožbi) zatrjuje, da je spor predvsem v tem, da mora biti obvezen član kmetijske zbornice. Zbornica je neurejena in na njegovo pritožbo sploh ni odgovorila. Priglaša tudi stroške revizijskega postopka.

4. Tožena stranka na revizijo (prej pritožbo) ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je bilo v obravnavani zadevi na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja, katerega je dopolnilo še sodišče prve stopnje, na katerega je Vrhovno sodišče vezano (drugi odstavek 85. člena ZUS-1), materialno pravo pravilno uporabljeno. Kot je revidentu pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka, obvezno članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije določa ZKGZ za tiste fizične osebe, ki kot lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov na območju Republike Slovenije za svoj račun opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost in katastrski dohodek v letu 1998 dosega najmanj 20.000 tolarjev; ta znesek pa se valorizira v skladu s splošnimi predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka. Sodišče prve stopnje je revidentu omogočilo, da je na glavni obravnavi dokazoval, da ni več lastnik dveh parcel. Ker pa je ta zemljišča odsvojil po letu 2000, na katero se nanaša članarina v zbornici, je pravilno zavrnilo tudi ta del ugovorov. Kmetijsko gozdarska zbornica je revidentu odmerila zbornični prispevek za letu 2000 v višini 3% od ugotovljene osnove. Glede na navedeno so bile tudi po presoji Vrhovnega sodišča pravilno uporabljene določbe 8. in 9. člena ZKGZ, ki se nanašajo na članstvo v zbornici, kot tudi določbe 22. do 26. člena ZKGZ, ki se nanašajo na zbornični prispevek, njegovo višino in njegovo odmero.

9. Vrhovno sodišče zavrača tudi revizijske ugovore, ki so ponovljeni tožbeni ugovori, na katere je pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje. Glede na navedeno revizijski ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev revizijskega sodišča.

10. Vrhovno sodišče je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi določbe 92. člena ZUS-1.

11. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbah 165. v zvezi s 154. členom ZPP, ki ju je revizijsko sodišče primerno uporabilo glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1.