Administrative court dismisses tax enforcement appeal, upholding late payment interest due to voluntary default.

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

[JEDRO]

Kot izhaja iz seznama izvršilnih naslovov, je rok plačila po izvršilnem naslovu 4. 2. 2008. Izpodbijani sklep o izvršbi z dne 5. 2. 2008 je bil izdan zakonito, potem, ko dolžnik svoje obveznosti ni prostovoljno poravnal. Zato je očitani dan zamude tožniku v obliki zamudnih obresti (74,13 EUR) utemeljeno obračunan.

Tožnik ni z ničemer izkazal, da je imel namen dolg prostovoljno poravnati, pa ga ni mogel, ker so bila sredstva blokirana (npr. z nalogom banki za prenos sredstev na račun tožene stranke v roku za izpolnitev). Zato njegovi očitki, da ni mogel pravočasno plačati naloženega zneska davka zaradi po njegovem neupravičene blokade sredstev na transakcijskem računu v času od 11. 10. 2007 do 6. 2. 2008, na pravilnost v tej zadevi obravnavanega sklepa o davčni izvršbi, ne vplivajo.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ v skladu s 143. členom Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, v nadaljevanju ZDavP-2) začel davčno izvršbo na dolžnikova denarna sredstva iz naslova obveznosti davka na dodano vrednost, ki so razvidni iz seznama izvršilnih naslovov št. ... z dne 5. 2. 2008, ki je sestavni del sklepa, z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima tožnik - dolžnik na računih pri banki ..., do višine davčnega dolga v skupnem znesku 270.628,73 EUR. Prvostopni organ se sklicuje na 1. odstavek 145. člena in 2. odstavek 166. člena ZDavP-2. Tožniku so naloženi stroški davčne izvršbe v skladu s 152. členom ZDavP-2 in 66. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06) v višini 20,86 EUR in zamudne obresti v skladu s 1. odstavkom 96. člena ZDavP-2. Pritožba na podlagi 3. odstavka 157. člena ZDavP-2 ne zadrži izvršbe.

Drugostopni organ se z izpodbijanim sklepom in razlogi zanj strinja. Navaja določbe 1. odstavka 143. člena, 151. člena, 1. odstavka 144. člena, 1. odstavka 152. člena in 1. odstavka 145. člena ZDavP-2. Ugotavlja, da seznam izvršilnih naslovov z dne 5. 2. 2008, na katerega se prvostopni organ v izreku izpodbijanega sklepa sklicuje, vsebuje vse sestavine po 145. členu ZDavP-2. Sklep o izvršbi pa vse sestavine po 151. členu ZDavP-2. Razvidno je, kateri davek se terja, navedena je izvršljivost izvršilnega naslova, znesek davka in zamudne obresti, ki so pravilno obračunane po 0,0274% dnevni obrestni meri, in sicer za en dan (od zapadlosti do izdaje sklepa), od zneska 270.533,74 EUR. V zvezi s pritožbenimi navedbami glede začasnega sklepa o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti z dne 8. 10. 2007 pa pojasni, da je bil le ta odpravljen s sklepom št. ... z dne 6. 2. 2008, torej po izdaji izpodbijanega sklepa. Sklicuje se na pravne posledice odprave po 1. odstavku 281. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06, v nadaljevanju ZUP). Navedeni začasni sklep tudi ni mogel predstavljati oviro, da tožnik ne bi izpolnil obveznosti prostovoljno.

Tožnik v tožbi navaja, da so bila že pred prisilno davčno izvršbo sredstva na njegovem transakcijskem računu, na podlagi začasnega sklepa za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti z dne 8. 10. 2007, blokirana v višini 263.700,00 EUR, ki je bil 6. 2. 2008 odpravljen. Zato so bila sredstva neupravičeno blokirana v času od 11. 10. 2007 do 6. 2. 2008, tožnik z njimi ni mogel razpolagati ter posledično ni mogel prostovoljno poravnati davčne obveznosti, ki mu je bila naložena z odločbo o naknadni odmeri davka na dodano vrednost z dne 27. 12. 2007, v paricijskem roku, saj bi to lahko storil šele po sprostitvi blokade, to je najprej dne 7. 2. 2008. Kljub navedenemu je banka 6. 2. 2008 odtegnila z njegovega TR zneske, kot izhajajo iz izpodbijanega sklepa o izvršbi, to je tudi zakonske zamudne obresti za dan 5. 2. 2008 in obračunala zamudne obresti z dne 6. 2. 2008. Po mnenju tožnika je treba šteti, da tožnik ni prišel v zamudo z izpolnitvijo svojih obveznosti, glede na dejstvo, da so bila sredstva na njegovem TR rezervirana še po preteku paricijskega roka, kot izhaja iz odločbe o odmeri davčne obveznosti. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožba se zavrne.

Po mnenju sodišča je izpodbijani sklep o izvršbi pravilen in zakonit, sodišče se z razlogi prvostopnega organa in tožene stranke strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu; Uradni list RS, št. 105/06). Glede tožbenih ugovorov pa še dodaja:

Po 143. členu ZDavP-2 se davčna izvršba začne, če davek ni plačan v rokih, predpisanih s tem zakonom za posamezne vrste davka ali v rokih, predpisanih z zakonom o obdavčenju. Z izdajo sklepa o davčni izvršbi, tako kot v obravnavanem primeru, ko ni sporno, da davek ni bil plačan v predpisanem roku, kot izhaja iz seznama izvršilnih naslovov, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, je razvidno, da je obveznost po inšpekcijski odločbi z dne 27. 12. 2007 postala izvršljiva dne 5. 2. 2008 z rokom plačila dne 4. 2. 2008. Po 145. členu ZDavP-2 se davčna izvršba izvede na podlagi izvršilnega naslova, ki je v obravnavanem primeru po 9. točki 2. odstavka 145. člena ZDavP-2 seznam izvršilnih naslovov.

Kot izhaja iz seznama izvršilnih naslovov, je v obravnavanem primeru datum izvršljivosti navedene odločbe dne 5. 2. 2008, rok plačila po izvršilnem naslovu je naveden 4. 2. 2008. Izpodbijani sklep o izvršbi z dne 5. 2. 2008 je bil potemtakem izdan zakonito, potem, ko dolžnik svoje obveznosti ni prostovoljno poravnal. Sporni sklep o izvršbi tudi ni mogel biti izdan pred potekom paricijskega roka in pred zapadlostjo obveznosti, zato je očitani dan zamude tožniku v obliki zamudnih obresti (74,13 EUR) utemeljeno obračunan. Tožnik pa z ničemer ni izkazal, da je imel namen dolg prostovoljno poravnati, pa ga ni mogel, ker so bila sredstva blokirana (npr. z nalogom banki za prenos sredstev na račun tožene stranke v roku za izpolnitev). Zato očitki tožnika, da ni mogel pravočasno plačati naloženega zneska davka zaradi po njegovem neupravičene blokade sredstev na transakcijskem računu v času od 11. 10. 2007 do 6. 2. 2008, na pravilnost v tej zadevi obravnavanega sklepa o davčni izvršbi, ne vplivajo.

Kolikor tožnik meni, da je zaradi izdanega sklepa o izvršbi zanj nastala neupravičena škoda, pa ima druge mehanizme za eventuelno povračilo in to ni predmet tega postopka. Zgolj zatrjevana neugodna plačilna situacija zaradi začasnega sklepa o zavarovanju davčnih obveznosti ne vpliva na zakonitost sklepa o izvršbi, v katerem mu je utemeljeno obračunan en dan zamude, saj kot rečeno, ni sporno, da v predpisanem roku (do 4. 2. 2008) naloženih obveznosti ni plačal.

Izpodbijani sklep pa ima vse sestavine po 151. členu ZDavP-2.

Ker je po povedanem izpodbijani sklep pravilen in zakonit, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških temelji na 4. odstavku 25. člena ZUS-1.