Legislator Case Law & Legislation
Sklep II DoR 285/2009 ECLI:SI:VSRS:2010:II.DOR.285.2009 AI generated

Supreme Court dismisses appeal request for admissibility due to abstract review of evidence rejection without specific legal rule.

Case Number Sklep II DoR 285/2009
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of the Republic of Slovenia rejected the appellant's request for permission to appeal, ruling that the lower courts did not need to explain why evidence requests were denied. The appellant argued that property ownership was based on good faith possession rather than a specific contract, while the courts held that the abstract review of the evidence rejection would fail regardless of the factual truth of the claims. The court decided against the appeal because the request lacked the required elements of a specific legal rule and a concrete legal question, rendering the review abstract and inadmissible under the Code of Civil Procedure.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 367.a odst. 1; 367.b odst. 4: A request for permission to appeal must specify the violated legal rule and the concrete legal question; abstract review of a lower court's decision without these elements is inadmissible.

Keywords

AI generated
permission to appeal abstract review evidence rejection legal rule specification concrete legal question Code of Civil Procedure admissibility of appeal

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Abstrakten preizkus, kakšna bi bila odločitev revizijskega sodišča v primeru revizijskega ugovora, da sodišče ni obrazložilo zavrnitve dokaznih predlogov, pokaže, da tožeča stranka s takim ugovorom ne bi uspela, pa čeprav bi se njeni očitki izkazali za resnične.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da parc. št. 3, 4/1, 4/3, 5, 6/1, 6/4, 6/5, 58/1, 60/1, 55/4 in 55/5, vpisane pri vl. št. 385 k.o. ..., niso bile predmet pogodbe z dne 6. 10. 1971 in da sta tožnika vsak do 1/2 solastnika spornih nepremičnin. Prav tako je zavrnilo zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na podlagi katerega bi se vknjižila lastninska pravica v korist tožnikov, za vsakega do 1/2 celote.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožeča stranka je vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem navaja, da sodišči prve in druge stopnje nista obrazložili, zakaj niso bili izvedeni predlagani dokazi. Ker sporne nepremičnine niso bile predmet razlastitve in kupne pogodbe, je njuna posest dobroverna.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je predlog zavrnilo, ker niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Za obrazložitev sklepa, da se predlog za dopustitev revizije zavrne, zadošča, da se sodišče splošno sklicuje na neobstoj pogojev iz 367.a člena ZPP. V zvezi z ugovorom tožnikov, da sodišči prve in druge stopnje nista obrazložili, zakaj nista izvedli predlaganih dokazov, Vrhovno sodišče še dodatno pojasnjuje razloge za zavrnitev predloga.

6. Popoln predlog za dopustitev revizije mora vsebovati elemente iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP. Tožeča stranka je sicer dovolj natančno in konkretno opisala kršitev sodišč prve in druge stopnje (neobrazložitev dokaznih predlogov tožeče stranke s podrobno naštetimi dokaznimi predlogi, ki jim sodišče ni ugodilo), pri čemer pa ni navedla, katero pravno pravilo naj bi bilo prekršeno, niti ni (natančno in konkretno) oblikovala spornega pravnega vprašanja. Revizije pa ne bi bilo mogoče v konkretnem primeru dopustiti niti v primeru, če bi tožeča stranka zadostila merilom za popolnost predloga iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP in navedla sporno pravno vprašanje (npr.: „Ali je bila z zavrnitvijo dokaznih predlogov kršena pravica stranke do izvedbe dokazov?“) in opisala pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno (npr. pravno pravilo iz 5. člena ZPP). Abstrakten preizkus, kakšna bi bila v obravnavani zadevi odločitev revizijskega sodišča v primeru revizijskega ugovora, da sodišče ni obrazložilo zavrnitve dokaznih predlogov, namreč pokaže, da tožeča stranka s takim ugovorom ne bi uspela, pa čeprav bi se njeni očitki izkazali za resnične.