Administrative court allowed appeal when no effective judicial remedy exists for constitutional correction rights.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia revoked the first-instance court's decision dismissing the administrative lawsuit as inadmissible. The plaintiff argued that because the defendant was not a media publisher, the Media Act did not provide a remedy for the violation of the constitutional right to correction. The court found that since no other effective judicial protection existed, the administrative dispute under Article 4(1) of the Administrative Dispute Act was admissible.
Legislator headnote
AI generatedZakon o upravnem sporu - 4. člen 1. odstavek; When a party lacks effective judicial protection for a constitutional right to correction, an administrative dispute is admissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
[JEDRO]
Kadar stranka ob kršitvi oziroma onemogočitvi izvršitve ustavne pravice do popravka, nima drugega učinkovitega sodnega varstva, je upravni spor po prvem odstavku 4. člena ZUS-1 dopusten.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom se je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 19. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 izreklo za stvarno nepristojno v tej zadevi (1. točka izreka) in sklenilo, da se po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopi stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, Okrajnemu sodišču v Ljubljani (2. točka izreka).
2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ugotavlja, da ima tožeča stranka pred pravdnim sodiščem po določilih Obligacijskega zakonika – OZ zagotovljeno učinkovito uresničevanje pravice do sodnega varstva tudi za zagotovitev in uveljavitev ustavnih pravic oziroma ustavne pravice do popravka objavljenega obvestila po 40. členu Ustave RS. Zato se je izreklo za stvarno nepristojno in bo zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopljena stvarno in krajevno pristojnemu pravdnemu sodišču, in sicer Okrajnemu sodišču v Ljubljani, pri čemer je upoštevalo podatke v tožbi, v kateri ni navedena vrednost spora.
3. Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava. Poudarja, da je vložila tožbo zaradi varstva ustavne pravice, ne pa tožbo zaradi povračila škode. Ker po Zakonu o medijih ne more uveljavljati objave popravka, zato nima drugega pravnega varstva, razen upravnega spora. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
4. Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.
5. Pritožba je utemeljena.
6. Tožeča stranka je v tožbi predlagala, da sodišče s sodbo ugotovi, da je tožena stranka z opustitvijo objave popravka objavljenega obvestila z naslovom „...“, ki je bil dne 9. 9. 2008 objavljen na spletni strani ...gov.si., s katerim je bila prizadeta pravica in interes tožeče stranke, da je kršila ustavno pravico do popravka objavljenega obvestila po 40. členu Ustave RS, ter izda sklep, da je tožena stranka dolžna v treh dneh po prejemu sklepa, pod izvršbo, na svoji spletni strani objaviti popravek obvestila, s katerim je bilo poseženo v pravico in interes tožeče stranke, ki se glasi: popravek besedila z naslovom „...“, in v nadaljevanju navaja celoten tekst popravka besedila.
7. Tožeča stranka je torej sprožila spor na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1, po katerem sodišče odloča v upravnem sporu o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.
8. Ugotovljeno je bilo, da tožeča stranka ne more uveljavljati pravice do popravka po določbah Zakona o medijih, saj tožena stranka ni odgovorni urednik izdajatelja.
9. Ugotovljeno je bilo tudi, da tožena stranka ni uveljavljala nepremoženjske škodo, na katero napotuje sodišče prve stopnje, sklicujoč se na določbe OZ.
10. Glede na navedeno je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje nepravilno presodilo, da ima tožeča stranka zagotovljeno drugo sodno varstvo in da je to sodno varstvo učinkovito. Prav nasprotno, tožeča stranka ob zatrjevani kršitvi oziroma onemogočitvi izvršitve ustavne pravice do popravka, zaradi navedenih razlogov, nima drugega učinkovitega sodnega varstva. Tako sta podana oba uveljavljana pritožbena razloga.
11. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi določbe 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo. Po mnenju pritožbenega sodišča razveljavljenega sklepa sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati, zato pritožbeno sodišče zadeve ni vrnilo v nov postopek, pač pa bo prvostopno sodišče nadaljevalo presojo tožbe kot tožbe po prvem odstavku 4. člena ZUS-1 po določbah ZUS-1.