Appeal against court fee assessment dismissal rejected as fee order is not a final procedural decision.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal court dismissed the debtor's appeal against the first-instance court's rejection of their objection to court fee assessment. The debtor argued for fee reduction, but the court held that a fee order is not a final decision terminating the proceedings. Consequently, the court ruled that the appeal was inadmissible because the underlying decision did not meet the threshold for appealability under the relevant procedural law.
Legislator headnote
AI generatedZakon o sodnih taksah; Zakon o izvršbi in zavarovanju: An appeal against a court fee assessment order is inadmissible because such an order is not a final decision concluding the proceedings, allowing the debtor to challenge the fee assessment through the appeal against the fee order itself.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrže.
[JEDRO]
Zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora zoper odmero sodne takse pritožba ni dovoljena, saj sklep o ugovoru zoper plačilni nalog ni odločba, s katero se postopek konča.
ZST-1 predpisuje tako plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi, kot tudi za pritožbo zoper sklep, da se ugovor šteje za umaknjen. Dolžnik, ki je tekom izvršilnega postopka vložil obe pravni sredstvi, je za vsako sredstvo posebej ob njegovi vložitvi dolžan plačati sodno takso.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnice zoper plačilni nalog z obrazložitvijo, da Zakon o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008, v nadaljevanju ZST-1) v tarifni števili 30010 za postopek o pritožbi zoper sklep o ugovoru (kakršno je dolžnica vložila dne 10. 9. 2009) predpisuje plačilo sodne takse v znesku 33,00 EUR, kar pomeni, da je bila taksa v konkretnem primeru pravilno odmerjena.
Zoper sklep je vložila laično pritožbo dolžnica. Zaradi narave sprejete odločitve, kot izhaja iz izreka tega sklepa in kot je obrazložena v nadaljevanju, pritožbeno sodišče ne povzema konkretnih pritožbenih navedb, prav tako pa tudi ne navedb upnika, podanih v pravočasnem odgovoru na pritožbo.
Pritožba ni dovoljena.
Sodišče prve stopnje je dolžnici izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo z dne 10. 9. 2009, katero je vložila zoper sklep z dne 1. 9. 2009 (s katerim je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se šteje, da je ugovor zoper sklep o izvršbi umaknjen). Dolžnica je zoper navedeni plačilni nalog vložila ugovor, o katerem je sodišče odločilo z izpodbijanim sklepom, in sicer je ugovor zavrnilo, dolžnica pa se je zoper takšno odločitev sodišča pritožila.
Zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora zoper odmero sodne takse pritožba ni dovoljena (primerjaj sklep Ustavnega sodišča RS, št. U-I-207/09 z dne 7. 10. 2009), saj sklep o ugovoru zoper plačilni nalog ni odločba, s katero se postopek konča. V primeru, da sodna taksa ne bo plačana, bo sodišče prve stopnje pritožbo z dne 10. 9. 2009 štelo za umaknjeno, dolžnica pa bo, v okviru pravnih sredstev zoper ta sklep, lahko uveljavljala pritožbene razloge glede pravilnosti odločitve o ugovoru zoper plačilni nalog.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče obravnavano pritožbo dolžnice z dne 26. 10. 2009 kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Pritožbeno sodišče kot pojasnilo dolžnici dodaja, da ZST-1 predpisuje tako plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi (tarifna št. 4021 ZST-1), kot tudi za pritožbo zoper sklep, da se ugovor šteje za umaknjen (tarifna št. 30010 ZST-1). Dolžnica je tekom predmetnega izvršilnega postopka vložila obe pravni sredstvi, zato je za vsako sredstvo posebej ob njegovi vložitvi nastala dolžnost plačila sodne takse.