Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Ip 2152/2009 ECLI:SI:VSLJ:2009:I.IP.2152.2009 AI generated

Appeal dismissed: Debt to child in enforcement is alimony substitute, not direct child support obligation.

Case Number VSL sklep I Ip 2152/2009
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court in Ljubljane dismissed the debtor's appeal against an enforcement order, confirming the lower court's rejection of their defense. The debtor argued they had already paid child support to a former employer, but the court ruled that in enforcement proceedings, the child does not act as a creditor for direct support but rather receives alimony substitutes. Consequently, the debtor cannot claim partial performance to the child in this specific context, as such a defense would only be valid in a separate legal proceeding where the child is the direct creditor. The court upheld the original decision because the debtor failed to prove they were notified of the assignment of the claim to the child.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 15. člen; Obligacijski zakonik (OZ), 419., 421. člen: In enforcement proceedings for alimony substitutes, the child is not a creditor for direct support; the debtor cannot claim partial performance to the former employer as a defense against the new creditor, who must be notified of the assignment.

Keywords

AI generated
enforcement proceedings alimony substitutes assignment of claim partial performance defense child support obligation notification of assignment creditor standing

Cited Legislation

AI generated
Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 15. člen
Obligacijski zakonik (OZ), 419. in 421. člen
Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 350. člen (2. odstavek), 360. člen (1. odstavek), 365. člen (2. točka)

Cited Case Law

AI generated
VSL sklep I Ip 4448/2007 z dne 6. 2. 2008
tudi VSL sklep I Ip 4448/2007 z dne 6. 2. 2008).
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

V tem izvršilnem postopku otrok ne nastopa kot upnik in se v njem ne izterjuje preživnina (ki jo dolžnik dolguje otroku), temveč nadomestila preživnine (ki jih dolžnik dolguje skladu). Dolžnik zato v tem izvršilnem postopku ne more uspešno uveljavljati ugovora, da je izpolnil del svoje obveznosti otroku, temveč bi lahko ta ugovor uspešno uveljavljal le v postopku, v katerem bi bil upnik otrok.

[OBRAZLOŽITEV]

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika z dne 9. 10. 2008, ker dolžnik ni predložil nobenega dokaza za svojo ugovorno trditev.

Zoper ta sklep je dolžnik vložil pravočasno pritožbo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da bi predložil dokaze ugovoru, če bi z njimi razpolagal. Logično je, da s temi dokazi ne razpolaga (ne more dobiti podatkov od prejšnjega delodajalca za štiri leta nazaj), zato je v ugovoru predlagal, naj sodišče opravi poizvedbe. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi ne pove, katero je tisto določilo, po katerem sodišče na predlog strank takšne dokaze pridobiva sámo le izjemoma in v primeru, da jih stranke ne morejo pridobiti same. Verjetno sodišče tega ni navedlo zato, ker takšne določbe ni v določilih Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZIZ) niti v določilih Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je bila pravilno vročena v odgovor upniku, vendar ta nanjo ni odgovoril.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedel, da mu je prejšnji delodajalec v obdobju od 1. 4. 2004 do konca leta 2005 redno odtegoval ustrezne zneske za preživnino, tako da terjatev mladoletnega otroka v tem obsegu ni mogla priti na upnika oz. je bila terjatev v tem obsegu plačana. Dolžnik je torej ugovarjal, da je del obveznosti izpolnil že otroku, vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da ta ugovorna navedba ni pravno upoštevna.

Glede na določbi 419. in 421. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: OZ) mora biti dolžnik obveščen o odstopu terjatve novemu upniku (prevzemniku), po seznanitvi z obvestilom o odstopu pa lahko veljavno izpolni svojo obveznost (to je z osvobajajočim učinkom) le še prevzemniku (ne več odstopniku). Z izpolnitvijo odstopniku obveznost ne preneha in prevzemnik lahko zahteva ponovno izpolnitev zase (1). Dolžnik v ugovoru ne zatrjuje, da o odstopu otrokove terjatve skladu (upniku) ne bi bil obveščen, sicer pa je upnik tudi izkazal, da je dolžnika obvestil o odstopu otrokove terjatve do višine nadomestil preživnine (upnik je namreč predlogu za izvršbo priložil obvestilo dolžniku o priznanju pravice do nadomestila preživnine z dne 12. 1. 2000). Dolžnik bi bil po seznanitvi s tem obvestilom upnika dolžan otroku plačevati le (neodstopljeno) razliko med prisojeno preživnino in nadomestili preživnine, medtem ko bi bil nadomestila preživnine dolžan plačevati upniku. Glede na navedeno dolžnik v ugovoru ne zatrjuje pravilne izpolnitve dela terjatve upniku, zaradi katere bi njegova obveznost do upnika delno prenehala, temveč zatrjuje le nepravilno delno izpolnitev (plačilo dela obveznosti otroku brez upoštevanja zakonske cesije). Poudariti je treba, da v tem izvršilnem postopku otrok ne nastopa kot upnik in da se v tem izvršilnem postopku ne izterjuje preživnina (ki jo dolžnik dolguje otroku), temveč nadomestila preživnine (ki jih dolžnik dolguje skladu). Dolžnik zato v tem izvršilnem postopku ne more uspešno uveljavljati ugovora, da je izpolnil del svoje obveznosti otroku, temveč bi lahko ta ugovor uspešno uveljavljal le v postopku, v katerem bi bil upnik otrok (prim. tudi VSL sklep I Ip 4448/2007 z dne 6. 2. 2008).

Glede na navedeno dolžnikov delni ugovor ni utemeljen že iz razloga, ker dolžnik ne zatrjuje pravno pomembnega dejstva, dokazovanje takega dejstva pa ni potrebno, zato je pritožbeni očitek, da bi bilo sodišče prve stopnje dolžno izvesti predlagani dokaz v zvezi s tem dejstvom, neutemeljen (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče dolžnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) Glej Miha Juhart v: Obligacijski zakonik s komentarjem – splošni del (2. knjiga), GV Založba, 2003, str. 584, 3. točka.