Appeal allowed; unnamed co-owners of apartment building dismissed as plaintiffs due to procedural defect.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the appeal, quashing the first-instance judgment and remanding the case for a new trial. The first court incorrectly ruled that a management agreement authorizing the manager to represent owners in court exempted the court from requiring specific plaintiffs to be named. The court held that while the agreement covers legal representation, it does not satisfy the strict procedural requirement for named plaintiffs under the Civil Procedure Act. Consequently, the case was returned to the lower court to formally name each owner and obtain specific authorization for those who did not sign the agreement.
Legislator headnote
AI generatedZPP 1. odst. 76. člena; 2. odst. 76. člena; 11. točka 2. odst. 339. člena: Unnamed co-owners cannot constitute a valid plaintiff party in civil proceedings; specific identification and authorization are mandatory regardless of management agreements.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pritožbeni stroški tožeče stranke so nadaljnji pravdni stroški.
[JEDRO]
Stališče prvostopnega sodišča, da v predmetnem sporu določbe ZPP o pooblaščencih niso uporabljive zato, ker so lastniki stanovanj s 3. členom Pogodbe o upravljanju upravnika pooblastili za zastopanje v sodnih zadevah, ne pomeni, da posameznih lastnikov kot tožnikov v tožbi ni potrebno navesti. To stališče sodišča prve stopnje je pravilno samo toliko, da posebno pravdno pooblastilo tistih lastnikov, ki so podpisali pogodbo o upravljanju, ni potrebno. Po določilu 29. člena takrat veljavnega SZ upravnik v mejah svojih pooblastil zastopa lastnike pred sodišči o njihovih pravicah in koristih po tem zakonu. To pa ne pomeni, da zastopa tudi tiste lastnike, ki pogodbe o upravljanju (v katerih je določeno, da upravnik zastopa lastnike tudi v postopkih pred sodišči) niso podpisali. Določbe veljavno sklenjene pogodbe o upravljanju imajo sicer pravni učinek tudi za tiste lastnike, ki pogodbe niso podpisali, vendar pa s pogodbo dano pravdno pooblastilo presega okvir rednega upravljanja.
[OBRAZLOŽITEV]
:
1. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo odločilo, da je tožbeni zahtevek glede podlage utemeljen, da je podana izključna odgovornost tožene stranke za napake pri sanaciji fasade stopnišča na stanovanjskem objektu S v letu 2001 (1. točka izreka), odločitev o pravdnih stroških pa je pridržalo za končno odločbo (2. točka izreka).
2. Proti tej sodbi se je tožena stranka pravočasno pritožila. Uveljavlja "vse pritožbene razloge" in predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da pritožbeno sodišče tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne in jo obveže k povrnitvi njenih pravdnih stroškov.
3. V obširnem odgovoru na pritožbo pa tožeča stranka predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe.
4. Pritožba je utemeljena.
5. V predmetnem sporu je tožeča stranka "Lastniki stanovanj v večstanovanjskem objektu S". Po določilu 1. odst. 76. člena ZPP je pravdna stranka lahko fizična ali pravna oseba, "Lastniki stanovanj" pa niso ne eno ne drugo. Skladno z določilom 3. odst. istega člena lahko sodišče izjemoma prizna lastnost stranke tudi drugim oblikam združevanja, če izpolnjujejo v zakonu predpisane pogoje in če imajo premoženje, na katero je mogoče seči z izvršbo (2. odst. 76. člena ZPP). Ker pa se v predmetnem sporu to ni zgodilo, je podana absolutna bistvena kršitev določil pravdnega postopka iz 11. točke 2. odst. 339. člena ZPP, saj kot tožeča stranka nastopajo neimenovani lastniki stanovanj. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določila 1. odst. 354. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
6. Stališče prvostopnega sodišča, da v predmetnem sporu določbe ZPP o pooblaščencih niso uporabljive zato, ker so lastniki stanovanj s 3. členom Pogodbe o upravljanju (B9) upravnika pooblastili za zastopanje v sodnih zadevah (3. stran izpodbijane sodbe), ne pomeni, da posameznih lastnikov kot tožnikov v tožbi ni potrebno navesti. To stališče sodišča prve stopnje je pravilno samo toliko, da posebno pravdno pooblastilo tistih lastnikov, ki so podpisali pogodbo o upravljanju, ni potrebno. Po določilu 29. člena takrat veljavnega Stanovanjskega zakona (Ur. l. RS, št. 19/91), upravnik v mejah svojih pooblastil zastopa lastnike pred sodišči o njihovih pravicah in koristih po tem zakonu. To pa ne pomeni, da zastopa tudi tiste lastnike, ki pogodbe o upravljanju (v katerih je določeno, da upravnik zastopa lastnike tudi v postopkih pred sodišči) niso podpisali. Določbe veljavno sklenjene pogodbe o upravljanju imajo sicer pravni učinek tudi za tiste lastnike, ki pogodbe niso podpisali (primerjaj 1. odst. 31. člena SZ), vendar pa s pogodbo dano pravdno pooblastilo presega okvir rednega upravljanja (primerjaj 3. odst. 31. člena v zvezi s 1. odst. 24. člena SZ).
7. V nadaljnjem postopku bo moralo sodišče prve stopnje s sklepom pozvati tožečo stranko, da (1) poimensko navede vsakega posameznega tožnika, tako kot je predpisano v 2. odst. 105. člena ZPP in (2) za tiste tožnike, ki pogodbe o upravljanju niso podpisali, predloži tudi njihovo pooblastilo za zastopanje.
8. Glede na to, da je tožbo vložil upravnik po odvetnici, bo sodišče sklep, s katerim bo tožečo stranko pozvalo k odpravi napak, moralo vročiti le tej. Če vloga v roku, ki ga bo postavilo sodišče, ne bo dopolnjena tako, da bo primerna za obravnavanje, jo bo sodišče prve stopnje skladno z določilom 5. odst. 108. člena ZPP zavrglo.
9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je oprta na določilo 3. odst. 165. člena ZPP.