Appeal allowed; procedural continuity means old tax law applies to transformed execution into legal proceedings.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court overturned the first-instance rejection of an objection against a court fee order, ruling the appeal valid. The appellant argued that because the legal proceedings began before the new Court Fees Act came into force, the old tax regulations should apply to the entire process, including the transformed execution phase. The court agreed, establishing that a procedural transformation from execution to legal proceedings does not restart the timeline for determining applicable tax laws, thereby invalidating the first-instance decision based on the new act.
Legislator headnote
AI generated39. člen ZST-1; 341. člen ZPP; 350. člen ZPP; 366. člen ZPP; 2. odst. 62. člen ZIZ: A procedural transformation from execution to legal proceedings constitutes a continuation of the original process, meaning the tax regime applicable at the start of the proceedings remains valid throughout, excluding the new tax law if the proceedings commenced prior to its enactment.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru tožeče stranke zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse, opr. št. I Pg 168/2009 z dne 15. 6. 2009, ugodi ter se plačilni nalog za plačilo sodne takse opr. št. I Pg 168/2009 z dne 15. 6. 2009 razveljavi.
Zahtevek tožeče stranke za povračilo stroškov pritožbenega postopka se zavrne.
[JEDRO]
Pravdni postopek, v katerega se je na podlagi sklepa izvršilnega sodišča transformiral izvršilni postopek, ni nek povsem nov postopek med pravdnima strankama, temveč zgolj nadaljevanje že začetega postopka.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse, opr. št. I Pg 168/2009 z dne 15. 6. 2009.
Zoper navedeni sklep se je pravočasno, iz razloga zmotne uporabe materialnega prava (341. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), pritožila tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, taksni nalog prvostopnega sodišča razveljavi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po 350. členu v zvezi s 366. členom ZPP.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na določbe Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/2008, v nadaljevanju ZST-1). Po mnenju sodišča prve stopnje je za presojo tega, kateri zakon je v obravnavanem primeru potrebno uporabiti, odločilen datum začetka teka pravdnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Kranju in ne datum začetka teka izvršilnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.
Določba 39. člena ZST-1 določa, da se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo zakona, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanjih tarifi. A contrario, za postopke, ki so začeli teči po uveljavitvi »novega« zakona (ZST-1), se uporablja »novi« zakon. V obrazložitvi predloga ZST-1 (Poročevalec Državnega zbora RS, št. 7/2008 z dne 14. 1. 2008) je navedeno, da se po določbi 39. člena takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo novega zakona, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po prejšnjem predpisu (Zakon o sodnih taksah, Uradni list SRS, št. 1/90 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZST). To je utemeljeno s tem, da predlog zakona določa takse na povsem drugačen način kot prejšnji zakon, zato je najprimerneje, da se v istem postopku takse plačujejo le po enem predpisu in ne deloma po prejšnjem in deloma po novem zakonu.
Pritožbeno sodišče sledi pritožbenim navedbam, da se je postopek med pravdnima strankama začel pred uveljavitvijo ZST-1, to je pred 1. 10. 2008, pri čemer dejstvo, da je z dnem prispetja spisa na Okrožno sodišče v Kranju, 8. 4. 2009, prišlo do transformacije izvršilnega v pravdni postopek, ne igra nobene vloge. Iz določbe 2. odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izhaja, da v primeru, če dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbija v celoti ali samo v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja, in opravljena izvršilna dejanja. Sodišče nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, če za to ni pristojno, pa se izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču. Iz navedenega sledi, da pravdni postopek, v katerega se je na podlagi sklepa, opr. št. VL 22000/2008 z dne 12. 1. 2009, transformiral izvršilni postopek, ni nek povsem nov postopek med pravdnima strankama, temveč zgolj nadaljevanje že začetega postopka.
Sodišče prve stopnje je torej s tem, ko je svojo odločitev oprlo na določbe ZST-1, zmotno uporabilo materialno pravo. Skladno z določbo 39. člena ZST-1 bi torej moralo uporabiti določbe ZST.
Glede na to, da po ZST taksa za pritožbo zoper sklep o odmeri sodne takse ni predvidena (glej Tarifno številko 2 Taksne Tarife ZST), je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).
V obravnavani zadevi ni podlage za odločanje o stroških postopka po načelu uspeha, zato se zahtevek tožeče stranke za povračilo stroškov pritožbenega postopka zavrne.