Legislator Case Law & Legislation
Sklep II DoR 272/2009 ECLI:SI:VSRS:2010:II.DOR.272.2009 AI generated

Supreme Court dismisses appeal request citing non-deviation from uniform judicial practice regarding Article 187 of the Obligations Act.

Case Number Sklep II DoR 272/2009
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the defendant's request to allow a revision of the second-instance judgment. The defendant argued that lower courts deviated from established practice by ruling that the plaintiff, a subcontractor's employee, was not a third party under Article 187 of the Obligations Act. The court found no deviation because the lower courts explicitly stated Article 187 did not apply to the plaintiff's status as a subcontractor's employee. Consequently, the request was denied as it failed to meet the statutory requirements for allowing a revision.

Legislator headnote

AI generated

367.a in 367.c člen Zakona o pravdnem postopku: Predlog za dopustitev revizije se zavrne, če ni dokazano odstopanje od enotne sodne prakse ali kršitev materialnega prava, ki ne temelji na dejanskem stanju, ugotovljenem v nižjih instancah.

Keywords

AI generated
dopustitev revizije enotna sodna praksa Obligacijski zakonik solidarna odgovornost delavec podizvajalca nepremoženjska škoda Vrhovno sodišče

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
Višje sodišče v Mariboru
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožena stranka kot odločilni razlog za dopustitev revizije navaja odstopanje od veljavne sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki je enotna, da delavec izvajalca na gradbišču ni tretja oseba v smislu 187. člena OZ. Trditev tožene stranke pa ne drži, saj sta nižji sodišči v tej zadevi izrecno poudarili, da 187. člen OZ (ki določa, da naročitelj in izvajalec del na nepremičnini odgovarjata solidarno tretjemu za škodo) ne pride v poštev, ker tožnik ni tretja oseba, ampak delavec podizvajalca. Ne gre torej za zatrjevano odstopanje od sodne prakse in ne za kršitev 187. člena OZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Predlog se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Prvostopenjsko sodišče je naložilo toženi stranki plačilo odškodnine tožniku za nepremoženjsko in premoženjsko škodo v znesku 3.974,29 EUR s pripadki, višji zahtevek pa je zavrnilo. Tožnik se je poškodoval v delovni nesreči 15. 2. 2002 kot delavec podizvajalca tožene stranke. Ta je bila investitor, glavni izvajalec in naročnik kooperantskih del. Sodišče je ugotovilo objektivno odgovornost tožene stranke kot izvajalca nevarne dejavnosti in tudi njeno krivdno odgovornost, ker je opustila nadzor nad ustreznostjo delovnih sredstev.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi obeh strank in potrdilo sodbo sodišča druge stopnje.

3. Zoper drugostopenjsko sodbo je tožena stranka vložila predlog za dopustitev revizije. Uveljavljala zmotno uporabo materialnega prava ter bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

4. Vrhovno sodišče ugotavlja, da predlog tožene stranke za dopustitev revizije ni utemeljen, ker niso izpolnjeni pogoji iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tožena stranka kot odločilni razlog za dopustitev revizije navaja odstopanje stališč nižjih sodišč od veljavne sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki je enotna, da delavec izvajalca na gradbišču ni tretja oseba v smislu 187. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Ta trditev tožene stranke pa ne drži, saj sta nižji sodišči v tej zadevi izrecno poudarili, da 187. člen OZ (ki določa, da naročitelj in izvajalec del na nepremičnini odgovarjata solidarno tretjemu za škodo) ne pride v poštev, ker tožnik ni tretja oseba, ampak delavec podizvajalca. Ne gre torej za zatrjevano odstopanje od sodne prakse in ne za kršitev 187. člena OZ. Ko pa predlog zatrjuje kršitve posameznih določb materialnopravnih predpisov in procesnih kršitev, se nedovoljeno opira na drugačno dejansko stanje, kot sta ga ugotovili nižji sodišči, predvsem pa ne utemeljuje pomembnosti posameznih spornih pravnih vprašanj za zagotovitev pravne varnosti za enotno uporabo prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Slednje velja tudi glede višine prisojene odškodnine, ki jo predlog izpodbija le s trditvami dejanske narave in z navajanjem povsem neprimerljive zadeve iz prakse Višjega sodišča v Mariboru.

5. V skladu z navedenim je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke za dopustitev revizije po drugem odstavku 367.c člena ZPP zavrnilo.