Supreme Court rejects transfer of jurisdiction due to lack of objective impartiality doubts.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Na podlagi dosedanjega ravnanja sodišča v obravnavanem sporu ni mogoče sklepati, da bi bile prisotne okoliščine, zaradi katerih bi to imelo osebne razloge za odločanje v korist ene izmed strank in ki bi onemogočale ali oteževale objektivno, nepristransko sojenje in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Med pravdnimi strankami je v teku pravdni postopek za ugotovitev kršitve pravice do časti in dobrega imena tožeče stranke, umika izjav in plačila odškodnine.

2. Z vlogo z dne 12. 2. 2010 je tretji toženec predlagal prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Kot bistveno navaja, da v odgovoru na tožbo med drugim omenja A. A., ki je v postopku nakupa oklepnikov 8 x 8 nastopal kot načelnik Generalštaba Slovenske vojske, načelnik pa je bil tudi v času, ko je Ministrstvo ... vodil tožnik. Ker je A. A. mož predsednice Okrožnega sodišča v A., obstaja utemeljen dvom o nepristranskosti tega sodišča. Obstaja sum, da je tožnik tožbo vložil v A. prav zaradi osebne povezanosti enega izmed vodilnih akterjev v postopku nakupa oklepnikov 8 x 8 s predsednico sodišča. Prav tako se bo postopek lažje in bolj ekonomično izvedel pred kakšnim drugim sodiščem, ne pa pred Okrožnim sodiščem v A., s katerim nobena od pravdnih strank nima pravno relevantne veze.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristransko sojenje v konkretni zadevi.

5. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. S strani tretjega toženca zatrjevane okoliščine o sorodstvenem razmerju enega izmed akterjev v postopku s predsednico Okrožnega sodišča v A. ne more zadoščati za upravičen dvom v nepristranskost sodišča kot celote, ne v subjektivnem ne v objektivnem smislu. Standard objektivne nepristranskosti in neodvisnosti pomeni, da so nedopustna kakršnakoli razmerja med osebami, ki odločajo v določeni zadevi, in strankami v postopku. Na podlagi dosedanjega ravnanja sodišča v obravnavanem sporu ni mogoče sklepati, da bi bile prisotne okoliščine, zaradi katerih bi to imelo osebne razloge za odločanje v korist ene izmed strank in ki bi onemogočale ali oteževale objektivno, nepristransko sojenje in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Zanimanje javnosti za izid predmetnega pravdnega postopka in prepletenost različnih interesov v sporu ni razlog za delegacijo pristojnosti.

6. Prav tako tretji toženec ni izkazal, da bi bil predlog za prenos krajevne pristojnosti utemeljen iz razloga smotrnosti, torej, da bi bilo smotrneje, če bi o zadevi namesto krajevno pristojnega sodišča odločalo neko drugo stvarno pristojno sodišče. Vrhovno sodišče Republike Slovenije ocenjuje, da prihod strank in predlaganih prič na Okrožno sodišče v A. ne bo povzročil nesorazmernih stroškov v primerjavi s tistimi, ki bi nastali, če bi v zadevi odločalo katero drugo stvarno pristojno sodišče.

7. Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije predlog zavrnilo.