Supreme Court dismisses appeal request against second-instance judgment denying easement due to non-enforcement since 1980.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the request to allow an appeal against the second-instance court's decision. The lower courts ruled that a claimed easement for access and vehicle passage had ceased to exist due to non-enforcement since at least 1980, without addressing the specific issue of acquiring the easement. The appellants argued that acquiring an easement on public property was impossible under the Property Law, yet the court dismissed the appeal because the statutory conditions for allowing an appeal were not met.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku, 367. a odst. 1 in 2: The Supreme Court may reject an appeal request if the conditions for allowing an appeal are not fulfilled, even if the appellant claims significant legal errors regarding the extinction of easements due to non-enforcement.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog za dopustitev revizije se zavrne.
[JEDRO]
Zavrnitev predloga.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnikov in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, ki je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja stvarne služnostne pravice hoje in voženj z vsemi vozili za potrebe gospodinjske in gospodarske dostave do objekta na parc. št. 1600 k.o. .... po dvoriščnem delu parc. št. 1602 in 1599 iste k.o. v določeni širini, nadalje zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine, za odstranitev dvižne zapornice – rampe in prepoved bodočega postavljanja ograd ali podobnih ravnanj, s katerim se posega v služnostno pravico. Sodišči se nista ukvarjali z vprašanjem priposestvovanja sporne služnosti, ker sta presodili, da je ta služnostna pravica, tudi če je obstajala, zaradi neizvrševanja vsaj od leta 1980 dalje prenehala.
2. Tožnika v pravočasnem predlogu za dopustitev revizije proti drugostopenjski sodbi zatrjujeta absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, kršitve ustavno varovanih pravic in zmotno uporabo materialnega prava. Grajata razloge o priposestvovanju prostosti služnosti, ker sama služnostna pravica sploh ni bila ugotovljena. Opozarjata na 55. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, po katerem priposestvovanje služnosti na družbenem sredstvu v družbenopravni osebi ni bilo mogoče, torej tudi ne priposestovanje prostosti služnosti, hkrati pa omenjata, da je bilo sporno zemljišče takrat splošno ljudsko premoženje in da tudi tožena stranka ni štela za družbenopravno osebo. Zatrjujeta, da je vprašanje priposestvovanja (prostosti) služnosti v takih okoliščinah pomembno pravno vprašanje, o katerem nista našla sodne prakse, je pa aktualno še v bodoče.
3. Predlog za dopustitev revizije ni utemeljen.
4. Vrhovno sodišče ugotavlja, da niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku, zato je predlog na podlagi drugega odstavka istega člena zavrnilo.