Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba I Cp 4541/2009 ECLI:SI:VSLJ:2010:I.CP.4541.2009 AI generated

Appeal dismissed because plaintiff's claim lacks merit despite alleged improper application of substantive law.

Case Number VSL sodba I Cp 4541/2009
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Second Instance Court rejected the appeal, upholding the first-instance judgment that dismissed the plaintiff's claims for exclusive ownership and a land registry certificate. The plaintiff argued the court misapplied substantive law regarding a gift contract, but the court found the appeal lacked merit because the plaintiff did not request the annulment of the gift itself. Consequently, the court ruled that the appeal was inadmissible under the Code of Civil Procedure due to the absence of a valid legal basis for the requested relief.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 318. člen (1), 353. člen; Pritožba se zavrne, če trditvena podlaga in postavljeni zahtevek ne opravljata utemeljitve za uporabo materialnih določil, saj je pritožba nesklepčna.

Keywords

AI generated
improper application of substantive law inadmissible appeal lack of merit land registry certificate gift contract validity

Cited Legislation

AI generated
3. točka 1. odstavka 318. čl. ZPP
Tožba je namreč nesklepčna in jo je treba zavrniti zaradi nesklepčnosti (3. točka 1. odstavka 318. čl. ZPP).
1. odstavek 29. čl. Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1
Razpolagalni posel (zemljiškoknjižno dovolilo) mora imeti podlago v zavezovalnem poslu, sicer ni ustrezna podlaga za vknjižbo lastninske pravice (1. odstavek 29. čl. Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1).
243. čl. ZZK-1
X, k.o D., ni, je vknjižba iz materialnopravnega razloga neveljavna in se na osnovi sodbe, s katero je ugotovljena neveljavnost vknjižbe, vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje; obligacijski zahtevek za izdajo zemljiškoknjižne listine v takem primeru ni potreben (243. čl. ZZK-1).
353. čl. Zakona o pravdnem postopku
Ker pritožbeni razlogi, ki bi utemeljevali razveljavitev sodbe, niso podani in prav tako ne razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je na osnovi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena.
1. odstavek 165. čl. v zvezi s 154. čl. ZPP
Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 154. čl. ZPP).
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Nepravilna uporaba materialnega prava na odločitev ni vplivala, ker je tožba nesklepčna in jo je treba zavrniti iz tega razloga.

[OBRAZLOŽITEV]

:

Z izpodbijano sodbo sta zavrnjena ugotovitveni zahtevek, da je tožnica izključna lastnica parc. št. X, k.o. D. in zahtevek za izdajo zemljiškoknjižne listine. Tožnici je naložena obveznost, da toženki povrne 615,88 € pravdnih stroškov.

Iz vseh treh, z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidenih pritožbenih razlogov se pritožuje tožeča stranka. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje, podredno pa spremembo sodbe tako, da bo zahtevku ugodeno. Zahteva povrnitev pravdnih stroškov. Ponavlja že v postopku na prvi stopnji zatrjevano pogodbeno voljo. Pogodbenici sta se dogovorili, da je predmet darilne pogodbe tisti del parc. št. XY, k.o. D., ki v naravi predstavlja gradbeno parcelo in katerega sta nato tudi odmerili. Pojasnjuje, da darilne pogodbe ni izpodbijala, ker je spor nastal šele potem, ko je tožnica sprožila delilni postopek, da bi se udejanila pogodbena volja strank. Zatrjuje nepravilno uporabo materialnega prava, ker razveljavitve pogodbe ni zahtevala. Ponavlja dosedanje trditve: da je bila vknjižbena klavzula, kakor je bila podana, zaradi nedeljenosti parcele edino možna; da sta se obe pogodbenici strinjali, da bo prilagojena takoj, ko bo to mogoče, to je po zemljiškoknjižni izvedbi geodetske delitve. Izselitev tožene stranke iz hiše je izrecno dogovorjena in tako je bila pogodba tudi realizirana. Toženka je nastopila posest tistega dela nepremičnine, ki ji je bil podarjen. Pogodbena volja strank je bila ob sklenitvi kristalno čista. Toženkina volja se je šele s potekom časa začela spreminjati in se je začela oklepati vknjižbene klavzule. Nasprotuje zavrnitvi dokaza z zaslišanjem J.S.. Opozarja na nevzdržno situacijo, da je tožeča stranka do 1/2 vknjižena pri odmerjeni parceli, na kateri je toženka zgradila hišo.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče protispisno ugotavlja, da stranki soglašata, da sta dne 19.1.1993 sklenili darilno pogodbo, katere predmet je bila nerazdelna polovica hiše. Tožnica sklenitev take pogodbe od samega začetka zanika. Ves čas postopka zatrjuje, da je bila predmet pogodbe (zavezovalnega posla) zgolj gradbena parcela, ki sta jo pogodbenici po sklenitvi pogodbe tudi odmerili. Zatrjuje, da dne 19.1.1993 sklenjena pogodba ne opravičuje zemljiškoknjižne realizacije, do kakršne je prišlo. Vknjižbeno dovoljenje, ki ga je podala, je bila začasna rešitev, ki naj bi zagotovila čimprejšnjo zemljiškoknjižno realizacijo in s tem toženki omogočila čimprejšnjo pridobitev upravnih dovoljenj za gradnjo. Toženka zatrjuje, da je bil predmet darilne pogodbe ½ solastninski delež nepremičnine, parc. št. XY, k.o. D.. Sporno med strankama torej je, kaj je bilo predmet darilne pogodbe (zavezovalnega posla) – v naravi določen del parc. št. XY, k.o. D. (kar tožnica označuje kot gradbeno parcelo), ali idealni ½ solastninski delež parc. št. XY, k.o. D. (kar trdi toženka).

Razveljavitve darilne pogodbe tožnica ni zahtevala. Tožnica v tožbi izrecno navaja, da se tudi za preklic darila zaradi nehvaležnosti obdarjenke ni odločila. Niti trditvena podlaga niti postavljeni zahtevek ne opravičujeta uporabe materialnih določil, ki jih je uporabilo sodišče prve stopnje. Pritožbena trditev, da je sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo, je zato pravilna. Nepravilna uporaba materialnega parava pa na pravilnost odločitve ni vplivala. Tožba je namreč nesklepčna in jo je treba zavrniti zaradi nesklepčnosti (3. točka 1. odstavka 318. čl. ZPP).

Iz tožbenih trditev namreč ne izhaja utemeljenost niti ugotovitvenega niti dajatvenega dela zahtevka. Tožnica ne podaja dejanske podlage za ugotovitev, da je izključna lastnica parc. št. X, k.o. D., niti za dajatveni zahtevek. Trditvena podlaga bi terjala vložitev izbrisne tožbe. Pogoj za pravno poslovno pridobitev lastninske pravice je namreč veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico – zavezovalni pravni posel. Razpolagalni posel (zemljiškoknjižno dovolilo) mora imeti podlago v zavezovalnem poslu, sicer ni ustrezna podlaga za vknjižbo lastninske pravice (1. odstavek 29. čl. Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1). Če je bila predmet zavezovalnega posla zgolj gradbena parcela – zemljišče, ki je bilo kasneje odmerjeno in ima identifikacijsko številko Y, k.o. D., kakor trdi tožnica, je razpolagalni posel, kolikor se nanaša na nepremičnino parc. št. X, k.o. D., brez pravnega temelja. Če bi se izkazalo, da pravnega temelja za vknjižbo solastninskega deleža do ½ nepremičnine parc. št. X, k.o D., ni, je vknjižba iz materialnopravnega razloga neveljavna in se na osnovi sodbe, s katero je ugotovljena neveljavnost vknjižbe, vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje; obligacijski zahtevek za izdajo zemljiškoknjižne listine v takem primeru ni potreben (243. čl. ZZK-1).

Ker pritožbeni razlogi, ki bi utemeljevali razveljavitev sodbe, niso podani in prav tako ne razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je na osnovi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 154. čl. ZPP).