Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 4003/2009 ECLI:SI:VSLJ:2009:II.CP.4003.2009 AI generated

Appeal dismissed: Claim for funeral expenses from estate without inheritance separation request is inadmissible under ZD.

Case Number VSL sklep II Cp 4003/2009
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal, upholding the first-instance judgment that awarded the estate to the Republic of Slovenia. The appellant, who renounced inheritance, attempted to claim funeral expenses from the estate without requesting its separation from the heirs' assets as required by Article 143 of the Succession Act. The court ruled that funeral costs are debts of the estate, not subject to automatic separation, and that the appellant's expectation of asset retention was legally unfounded.

Legislator headnote

AI generated

143. člen ZD; 214. člen ZD: Inheritance separation under Article 143 of the Succession Act is mandatory only upon explicit request; funeral expenses are estate debts handled separately unless agreed upon by heirs.

Keywords

AI generated
succession law estate separation funeral expenses inheritance renunciation estate debt appellate review ZD succession act

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pritožnikova prijava terjatve do zapuščine iz naslova pogrebnih stroškov brez zahtevka, da se zapuščina loči od premoženja dedičev, kot to določa 143. člen ZD, ločitve zapuščine ne omogoča.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine, ugotovilo, da zapustnik ni napravil oporoke in da je bil okolic neznanim dedičem brezuspešen. Posledično je zapuščinsko premoženje dodelilo Republiki Sloveniji in ga dalo v upravljanje Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.

Zoper sklep se je pritožil upnik J. M. iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje, podrejeno pa, da prizna priglašeno terjatev in jo naloži v plačilo dediču Republiki Sloveniji. Pojasnjuje, da se je dedovanju odpovedal, da pa je prijavil terjatev do zapuščine za pogrebne stroške v skupni višini 1.288,012 EUR. Izraža nestrinjanje z odločitvijo zapuščinskega sodišča, ker ni obravnavalo njegove terjatve in je v sklepu tudi ni omenilo. Odpovedal se je zakoniti pravici dedovanja, ne pa tudi svoji terjatvi, ker je pričakoval, da bo sodišče zadržalo del zapuščine, ki je potreben za kritje njegove terjatve.

Pritožba ni utemeljena.

V zapuščinskem postopku sodišče ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam (162. člen Zakona o dedovanju, Ur. l. SRS, št. 15/76 s spremembami in dopolnitvami; ZD). Stroški pogreba predstavljajo dolg zapuščine, zato se do njega sodišče v zapuščinskem postopku ne opredeljuje in ga tudi ne obseže v sklepu o dedovanju (214. člen ZD), razen če je glede njega med dediči sklenjen dogovor.

Pritožnik ni dedič, kot navaja v pritožbi, saj se je, kot sam navaja, dediščini odpovedal (133. člen ZD). Glede na priglašeno terjatev, na katero se v pritožbi sklicuje, je zapustnikov upnik in je upravičen uveljavljati svojo terjatev v pravdnem postopku. Pritožnik je očitno zmotno prepričan, da bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi njegove prijave terjatve „zadržati del zapuščine, ki je potreben za kritje njegove terjatve“. Pritožnikova prijava terjatve do zapuščine iz naslova pogrebnih stroškov brez zahtevka, da se zapuščina loči od premoženja dedičev, kot to določa 143. člen ZD, ločitve zapuščine ne omogoča. Pritožnik ne trdi, da bi v skladu s 143. členom ZD zahteval ločitev zapuščine, take zahteve pa tudi ni v podatkih spisa.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker ni razlogov, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku; Ur. l. RS, št. 73/07; UPB-3; št. 45/08; ZPP v zvezi s 163. členom ZD), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).