Supreme Court dismisses widow's claim for dual pension when military pension law precludes widow's benefits.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Šele z novelo ZPIZVZ-B (Ur. l. RS, št. 28/2009) je bila tudi upravičencem po tem zakonu priznana pravica do vdovske pokojnine in na podlagi izrecne določbe (novega) tretjega odstavka 5. člena ZPIZVZ vdovi oziroma vdovcu tudi pravica do dela vdovske pokojnine po pokojnem zavarovancu po ZPIZVZ.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za odpravo dokončne odločbe tožene stranke in za priznanje pravice do dela vdovske pokojnine po pokojnem možu od 12. 4. 2005 dalje. Ugotovilo je, da je bil pokojni mož uživalec starostne pokojnine po Zakonu o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (Ur. l. RS, št. 49/98 in nasl. - ZPIZVZ), tožnica pa prejema svojo starostno pokojnino. Z novelo ZPIZ-1F je bilo določeno, da se dodatek v obliki dela vdovske pokojnine po četrtem odstavku 134. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 in nasl. - ZPIZ-1), lahko upravičencu izplačuje le, če je bil pokojni zavarovanec tudi zavarovan po splošnih predpisih oziroma je užival pravice po ZPIZ-1.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo četrtega odstavka 123. člena ZPIZ-1.

3. Zoper pravnomočno drugostopno sodbo je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sicer pravilna ugotovitev sodišča, da je šele z novelo ZPIZ-1 določeno, da mora biti pokojnik zavarovan po tem zakonu. Do te spremembe ta omejitev ni bila določena. Tožničin pokojni mož se je upokojil pred uveljavitvijo spremembe, umrl pa je 12. 4. 2005. Tega dne je tožnica pridobila pravico do dela vdovske pokojnine in takrat ji je ta pravica šla, saj je bila sprememba zakona sprejeta julija 2005.

4. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP). Ker tožnica revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne uveljavlja, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tem delu ni preizkušalo.

5. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

6. Pri materialnopravni presoji je potrebno izhajati iz določb 123. člena ZPIZ-1, saj tožnica na podlagi tega člena uveljavlja del vdovske pokojnine po pokojnem možu. Zlasti je pomembna določba drugega odstavka tega člena, po kateri lahko vdova oziroma vdovec, ki ima poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do starostne ali invalidske pokojnine, uživa pokojnino, ki si jo sam izbere. Iz četrtega odstavka istega člena izhaja izjema od tega pravila, saj se lahko vdovi oziroma vdovcu, če je to zanj ugodneje, poleg pokojnine izplačuje tudi 15 % zneska vdovske pokojnine, pri čemer sme skupno izplačilo znašati največ 100 % povprečne pokojnine, izplačane v državi v predhodnem koledarskem letu. Glede na takšno ureditev je osnovno vprašanje, ali je tožnica kot uživalka starostne pokojnine pridobila tudi pravico do vdovske pokojnine po svojem možu, ki je bil uživalec pokojnine po ZPIZVZ. Šele v primeru pozitivnega odgovora bi tožnici pripadala tudi pravica do dela vdovske pokojnine.

7. Glede na besedilo ZPIZVZ, kot je veljal v času odločanja pri toženi stranki in v času trajanja sodnega postopka, tožnica po pokojnem možu - uživalcu pokojnine po ZPIZVZ, ni bila upravičena do vdovske pokojnine. ZPIZVZ je namreč v 3. in 5. členu izrecno določal, da upravičenci po tem zakonu nimajo pravice do vdovske pokojnine in tudi po njihovi smrti njegovi družinski člani lahko pridobijo le pravico do družinske pokojnine. Na podlagi take zakonske ureditve je pravilen zaključek, da tožnica poleg pravice do svoje starostne pokojnine, ki jo uživa, ni mogla pridobiti pravice do vdovske pokojnine po pokojnem možu, zaradi česar tudi ni mogla pridobiti pravice do dela zneska vdovske pokojnine poleg svoje starostne pokojnine.

8. Navedeno tudi pomeni, da je bila že pred novelo ZPIZ-1F v letu 2005, vdovi po pokojnem uživalcu pokojnine na podlagi ZPIZVZ, pravica do vdovske pokojnine lahko priznana samo na podlagi določb ZPIZ-1, saj ZPIZVZ pravice do vdovske pokojnine ni urejal. Pravica do izplačila dela vdovske pokojnine po 123. členu ZPIZ-1 pa je vezana na predhodno priznanje pravice do vdovske pokojnine. Šele z novelo ZPIZVZ-B (Ur. l. RS, št. 28/2009) je bila tudi upravičencem po tem zakonu priznana pravica do vdovske pokojnine in na podlagi izrecne določbe (novega) tretjega odstavka 5. člena ZPIZVZ vdovi oziroma vdovcu tudi pravica do dela vdovske pokojnine po pokojnem zavarovancu po ZPIZVZ.

9. Ker revizijski razlog ni podan in je glede na ugotovljeno dejansko stanje izpodbijana sodba materialno pravno pravilna, je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).