Appeal dismissed because individual claim values did not meet the threshold for review admissibility.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal, upholding the first-instance court's rejection of the applicant's review request. The applicant argued that the appeal should be allowed, but the court found that neither of the two distinct monetary claims exceeded the statutory threshold for review admissibility. Consequently, the court ruled that the appeal was inadmissible and the applicant must bear their own costs.
Legislator headnote
AI generatedZPP 490. člen; ZPP-D 490. člen: When a higher court annuls a final ruling and remands the case, the first-instance proceedings are not considered concluded; therefore, the admissibility of a review is determined by the value of the individual claims as they existed at the time of the remand, not by the total value of the original dispute.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.
[JEDRO]
Če je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bil postopek končan in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, se postopek na prvi stopnji ni končal, saj je razveljavljeni sklep izgubil vse pravne učinke.
[OBRAZLOŽITEV]
:
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot nedovoljeno zavrglo revizijo tožeče stranke zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 28572009 z dne 05. 05. 2009 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Pg 684/2007 z dne 01. 10. 2008.
Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila s predlogom pritožbenemu sodišču, da njeni pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi. Priglasila je pritožbene stroške.
Pritožba ni utemeljena.
Eden izmed pogojev za dovoljenost revizije v premoženjskih sporih je, da vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega določeno mejno vrednost, v gospodarskih sporih 20.864,63 EUR po določbah ZPP pred spremembo ZPP-D, oziroma 200.000,00 EUR po določbah ZPP-D (490. člen).
Če imajo zahtevki različno podlago, je za dovoljenost revizije odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).
V konkretnem primeru je iz podatkov spisa razvidno, da je tožeča stranka uveljavljala dva zahtevka iz različnih dejanskih in pravnih podlag, enega po računu št. 20033 z dne 24. 04. 2003 v višini 19.898,70 EUR ter drugega po računu št. 200307 z dne 10. 10. 2003 v višini 2.300,00 EUR.
Pri nobenem od obeh zahtevkov višina denarne terjatve, o kateri je odločeno s pravnomočno sodbo, ne dosega vrednosti, potrebne za dovoljenost revizije, ne po določbah ZPP-D, prav tako pa tudi ne po določbah, ki so veljale pred njegovo uveljavitvijo. Ob tem pritožbeno sodišče pritožniku odgovarja, da je zmotno njegovo pritožbeno stališče glede razlage prehodnih določb ZPP-D (130. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – Ur. l. RS, št. 45/08). Če je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bil postopek končan in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, se postopek na prvi stopnji ni končal, saj je razveljavljen sklep izgubil vse pravne učinke. Zato je sodišče prve stopnje izdalo sodbo dne 01. 10. 2008 že po določbah ZPP-D v skladu s 1. odstavkom 130. člena ZPP-D, s tem pa je tudi pravilno presojalo dopustnost revizije po določbi 2. odstavka 367. člena v zvezi s 490. členom ZPP-D.
S tem se izkaže, da je pritožba tožeče stranke neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške.