Appeal allowed; appeal court quashed first instance ruling due to failure to provide reasons for classifying claim.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi v delu, ki se nanaša na upnico in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Upnik (RS, DURS) je v postopku na prvi stopnji trdil, da njegova terjatev temelji na izvršilnem naslovu. Sodišče je odločilo, kot da bi šlo za terjatev iz 1. odstavka 300. člena ZFPPIPP in odločilo, da mora upnik prerekano terjatev uveljaviti v posebnem postopku, pri tem pa ni navedlo razlogov o tem, zakaj je štelo, da njegova terjatev ne temelji na izvršilnem naslovu.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom o preizkusu terjatev ugotovilo, da je upničina terjatev do dolžnika dokončno prerekana ter odločilo, da mora upnica v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja prerekane terjatve v višini 249.933,25 EUR z zamudnimi obrestmi.

Zoper sklep se je upnica pravočasno pritožila. V pritožbi je navedla, da njena terjatev predstavlja davčni dolg dolžnika, ki temelji na seznamu izvršilnih naslovov po določbah ZDavP-2. To pa pomeni, da bi moralo sodišče naložiti stečajnemu dolžniku, da v drugem postopku uveljavlja zahtevek na ugotovitev neobstoja upnikove terjatve. Ker pa sodišče v izpodbijanem sklepu ni podalo razlogov o tem, zakaj je odločilo, da mora ona v drugem postopku uveljaviti obstoj svoje terjatve do dolžnika, izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti.

Pritožba je utemeljena.

ZFPPIPP v 4. odst. 69. člena določa, da sodišče s sklepom o preizkusu terjatev odloči tudi o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek na ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve. Odločitev o tem, kdo (upnik ali dolžnik) je tisti, ki mora uveljaviti v drugem postopku prerekano terjatev, je odvisna od vrste terjatve, glede na posebna pravila o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic iz 5.6. oddelka ZFPPIPP.

Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora upnica svojo terjatev uveljaviti v posebnem postopku, kot da bi šlo za terjatev iz 1. odst. 300. člena ZFPPIPP. Pri tem ni upoštevalo trditev upnice, ki jih je podala v postopku na prvi stopnji z vlogo z dne 14. 04. 2009, v kateri je navedla, da njena terjatev temelji na izvršilnem naslovu. V izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje svojega stališča, da ne gre za terjatev, ki temelji na izvršilnem naslovu, ni obrazložilo. Zaradi navedenega pritožbeno sodišče tega sklepa ni moglo preizkusiti, saj v njem ni razlogov o odločilnih dejstvih. S tem pa je prišlo do bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi 1. odstavkom 121. členom ZFPPIPP.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbi ugodilo in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na upnico (1. odst. 354. člena ZPP v zvezi v zvezi 1. odst. 121. členom ZFPPIPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, glede na določbe iz 5.6. oddelka ZFPPIPP, kakšno vrsto terjatve predstavlja predmetna terjatev (navadna terjatev ali terjatev, ki temelji na izvršilnem naslovu) in o tem podati razloge. Glede na ugotovljeno vrsto terjatve pa bo moralo ob pravilni uporabi določb ZFPPIPP odločiti o tem, kdo naj v posebnem postopku uveljavi svojo terjatev. V kolikor se bo v postopku na prvi stopnji izkazalo, da upnikova terjatev predstavlja terjatev iz 1. odst. 314. člena ZFPPIPP, pritožbeno sodišče opozarja na preostale določbe tega člena.