Appeal dismissed; failure to rebut defense's payment claim means debt remains enforceable under OZ Art. 287(2).

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Ker toženka navedb tožnice v zvezi z ugovorom izpolnitve ni prerekala, tožnici ni bilo treba posebej dokazovati, da je plačilo toženke knjižila skladno z določbo 2. odstavka 287. člena OZ (vrstni red vračunavanja) za plačilo starejših terjatev do toženke in da zato plačilo ni vplivalo na vtoževano terjatev, ki na tej podlagi ni prenehala.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožnica je s tožbo (prvotno predlogom za izvršbo) zahtevala plačilo zapadlih obveznosti dolžnika po pogodbi o opravljanju upravniških storitev. Toženka je zahtevku nasprotovala z več ugovori: zatrjevala je nepravilno obračunavanje storitev, pomanjkanje podlage za nekatere postavke in trdila tudi, da je že opravila plačilo (ugovor izpolnitve obveznosti).

Sodišče prve stopnje je s sodbo odločilo, da se sklep o izvršbi v 1. in 3. točki izreka razveljavi in tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Za postavko stroškov vodenja rezervnega sklada je presodilo, da tožnica za vtoževano obdobje ni imela podlage za zaračunavanje stroškov, za postavko stroškov varovanja je presodilo, da tožnica po ugovoru toženke ni dokazala, da je bila pogodba za izvajanje storitev sklenjena v skladu s sklepom etažnih lastnikov, za ostale postavke pa je presodilo, da je toženka uspela z ugovorom izpolnitve, saj po postavitvi ugovora tožnica, na kateri je bilo trditveno in dokazno breme, ni izkazala, da je z opravljenim plačilom poravnala starejše terjatve in ne terjatev, ki so sporne v tej pravdi.

Zoper sodbo je vložila pritožbo tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, sodbo ustrezno spremeni, podrejeno pa, da zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Pritožba je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z določbo prvega odstavka 458. člena ZPP se smeta sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena tega zakona in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Pritožnica uveljavlja pritožbeni razlog po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, to je t.i. protispisnost, ki je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Protispisnost je po presoji pritožnice podana, ker sodišče ni upoštevalo, da se v skladu z načelom afirmativne litiskontestacije neprerekana dejstva štejejo za dokazana. Ker toženka navedb tožnice v zvezi z ugovorom izpolnitve ni prerekala, tožnici ni bilo treba posebej dokazovati, da je plačilo toženke knjižila skladno z določbo drugega odstavka 287. člena OZ (vrstni red vračunavanja) za plačilo starejših terjatev do toženke in da zato to plačilo ni vplivalo na vtoževano terjatev, ki na tej podlagi ni prenehala.

Že iz teh pritožbenih navedb je razvidno, da pritožnica ne uveljavlja pritožbenega razloga protispisnosti, temveč očita sodišču nepravilno uporabo pravila drugega odstavka 214. člena ZPP. Takšna kršitev bi lahko predstavljala relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, kar pa v sporu majhne vrednosti ni upošteven pritožbeni razlog. Nikjer v pritožbi pa tožnica ne obrazloži, v čem vidi nasprotje med katero izmed listin v spisu ali zapisnikom in razlogi sodbe.

Ker uveljavljena kršitev ni podana, prav tako pa niso podani razlogi, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o stroških pritožbe temelji na določbi 1. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP.