Appeal partially allowed; court ruled jurisdictional objection must be raised by defendant, not ex officio.

1. Pritožbi se delno ugodi ter se izpodbijani sklep v točki II. in III. izreka v delu, ki se nanaša na tožbo tožnice zoper toženko zaradi plačila 1.322.550,91 EUR s pp razveljavi.

2. V ostalem se pritožba zavrže.

3. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

V obravnavani zadevi še vedno uporabljajo določbe XXXI. poglavja ZPP. Postopek se je namreč začel 31. 11. 2007, ZArbit, ki je začel veljati 09. 08. 2008 in je navedeno poglavje ZPP v celoti razveljavil, pa je v prehodnih določbah določil, da se postopki, ki potekajo pred sodišči na dan uveljavitve tega zakona, nadaljujejo po doslej veljavnih predpisih.

Sodišče, pri katerem je vložena tožba o sporu, glede katerega sta se stranki dogovorili za pristojnost arbitraže, se izreče za nepristojno samo na ugovor tožene stranke, ki ga mora podati najpozneje na prvem naroku za glavno obravnavo, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari.

[OBRAZLOŽITEV]

:

S tožbo (prvotno predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine) je tožnica zahtevala plačilo 1.322.550,91 EUR s pripadki. Toženka naj bi navedeni znesek dolgovala na podlagi dveh izvajalskih pogodb za postavitev trgovin z živili v Kranju – A in v Ljubljani – Rudnik. Toženka se je branila, da tožnici iz teh poslov ni ničesar dolžna, temveč obratno, zato je zoper njo vložila nasprotno tožbo za plačilo 1.932.250,41 EUR iz naslova poslovne odškodninske odgovornosti za povrnitev škode, ki je nastala zaradi nekvalitetne izvedbe del in zamude v navedenih projektih.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom združilo postopka po tožbi in nasprotni tožbi (točka I izreka), odločilo, da ni pristojno za odločanje v tem sporu (točka II izreka) ter razveljavilo sklep o izvršbi v točki 1. in 3. izreka in tožbo ter nasprotno tožbo zavrglo (točka III izreka). Presodilo je, da je za odločanje v obravnavani zadevi pristojna arbitraža, saj sta stranki v obe omenjeni izvajalski pogodbi vnesli arbitražni klavzuli, spora po tožbi in nasprotni tožbi pa se oba nanašata na obligacijska razmerja, ki izvirajo iz teh sporazumov.

Proti sklepu je vložila pritožbo tožnica zaradi bistvene kršitve določb postopka in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi in tožeči stranki prizna stroške pritožbe. Pritožnica opozarja, da je toženka ni ugovarjala pristojnosti sodišča, zato se sodišče brez ustreznega ugovora ne bi smelo izreči za nepristojno.

Pritožba je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da se v obravnavani zadevi v zvezi s tožbo tožnika za plačilo 1.322.550,91 EUR s pp še vedno uporabljajo določbe XXXI. poglavja ZPP (postopek pred arbitražami). Postopek se je namreč začel z vložitvijo predloga za izvršbo dne 31. 11. 2007, Zakon o arbitraži (ZArbit), ki je začel veljati 09. 08. 2008 in je navedeno poglavje ZPP v celoti razveljavil, pa je v prehodnih določbah (tretji odstavek 50. člena ZArbit) določil, da se postopki, ki potekajo pred sodišči na dan uveljavitve tega zakona, nadaljujejo po doslej veljavnih predpisih. Drugače pa je z zadevo po nasprotni tožbi toženke proti tožniku zaradi plačila 1.935.250,41 EUR s pp, ki je bila vložena dne 25. 05. 2009, zato se zanjo že uporabljajo določbe ZArbit.

Sodišče, pri katerem je vložena tožba o sporu, glede katerega sta se stranki dogovorili za pristojnost arbitraže, se v skladu s prvim odstavkom 464. člena ZPP izreče za nepristojno samo na ugovor tožene stranke (enako določa tudi novi ZArbit v prvem odstavku 11. člena). Tožena stranka mora ugovor podati najpozneje na prvem naroku za glavno obravnavo, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari (po ZArbit mora tožena stranka ugovor podati najkasneje v odgovoru na tožbo). Pritožba pravilno opozarja, da se sodišče ne more izreči za nepristojno, če tožena stranka ne poda ugovora (v konkretnem primeru najpozneje na prvem naroku za glavno obravnavo, preden se spusti v obravnavanje o glavni stvari). V tem primeru ne pride v poštev določba prvega odstavka 18. člena ZPP, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, saj sodišče na pristojnost arbitraže ne pazi po uradni dolžnosti.

Ker se je sodišče prve stopnje izreklo za nepristojno in zavrglo tožbo, ne da bi toženka podala ugovor pristojnosti arbitraže, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, zato je pritožbeno sodišče utemeljeni tožničini pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje delno razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP). Ker se je zoper sklep pritožila le tožnica, je pritožbeno sodišče sklep razveljavilo le v delu, v katerem je sodišče prve stopnje zavrglo njeno tožbo. V delu, v katerem pritožba izpodbija sklep sodišča o zavrženju nasprotne tožbe, pa je zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožene stranke po nasprotni tožbi, da doseže zanjo ugodnejšo rešitev od zavrženja nasprotne tožbe, pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.