Appeal against court administration ruling dismissed as no legal remedy exists for such procedural decisions.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the heir's appeal against a first-instance court decision refusing to schedule a public auction for a supplementary agreement to a finalized judicial settlement. The heir argued that as a successor to a party in the concluded settlement, they should have the right to propose the auction. The court ruled that the initial settlement was legally binding and final, creating an obligation for the heirs to fulfill its terms, including the subsequent auction. Consequently, the appeal was dismissed because the challenged decision was merely an administrative act of the court's leadership, against which no legal remedy is provided by law.
Legislator headnote
AI generatedčlen 365/1 ZPP v zvezi s členom 1. odst. 363. ZPP; člen 329. odst. 3 ZPP: Procedural decisions of court leadership are not subject to legal remedies; heirs bound by a final judicial settlement must fulfill obligations arising therefrom, including scheduling supplementary auctions.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrže.
[JEDRO]
Na sklepe procesnega vodstva sodišče ni vezano, zato proti njim tudi ni pravnega sredstva.
[OBRAZLOŽITEV]
:
(1) Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog N.B.R. za razpis naroka za sklenitev dodatka k sodni poravnavi z obrazložitvijo, da le-ta ni stranka nepravdnega postopka in da bodo morali dediči strank sodne poravnave podati nov predlog za razdružitev solastnega premoženja.
(2) Proti sklepu se pritožuje dedinja druge predlagateljice N.B.R. in predlaga njegovo spremembo v smeri ugoditve predlogu za razpis naroka oziroma njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v novo odločanje. Pojasnjuje, da je dedinja ene od predlagateljic predmetnega postopka, v katerem je bila sklenjena sodna poravnava in je torej vstopila v njen pravni položaj glede podedovanega premoženja, to pa je tudi premoženje, na katerega se nanaša sodna poravnava. Meni, da ima pravico predlagati tudi narok, o čemer je obvestila tudi druge stranke, ki so temu predlogu naklonjene.
(3) Pritožba ni dovoljena.
(4) Razlogi sklepa so popolnoma napačni, vendar pa je izpodbijani sklep zgolj sklep procesnega vodstva sodišča, proti kateremu zakon ne omogoča pravnega sredstva, zato je tudi „dopolnilni sklep“, ki vsebuje pravni pouk, brezpredmeten.
(5) Uvodoma navedeni nepravdni postopek se je pravnomočno končal s sklenitvijo sodne poravnave. Sodna poravnava ima na procesnem področju učinke pravnomočne sodne odločbe in veže stranke, v primeru smrti pa njihove univerzalne pravne naslednike, ki s smrtjo zapustnika vstopijo v njegov pravni položaj.
(6) Po sodni poravnavi z dne 30. 5. 2000 (list 157) velja za njene sklenitelje A.J., M. S. in V.B. tudi obveznost po opravljenih geodetskih izmerah skleniti aneks k tej sodni poravnavi, v katerem bodo upoštevali novonastale izmere in parcele. Sodišče ne more odreči dedinji ene od strank te pravnomočne sodne poravnave, da izpolni oziroma zahteva izpolnitev obveznosti po sodni poravnavi, saj ji s tem celo odreka pravico do sodnega varstva.
(7) Pritožbo proti sklepu procesnega vodstva je bilo sicer treba zavreči (365/1 čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 363. ZPP), vendar ob tem pritožbeno sodišče opozarja, da sodišče prve stopnje na ta svoj sklep ni vezano (3. odst. 329. čl. ZPP). O predlogu za sklenitev sodne poravnave (oziroma dodatka k že sklenjeni sodni poravnavi) bo moralo torej sodišče prve stopnje še odločiti, kar bo verjetno terjalo razpis naroka (309. čl. ZPP).