Appeal dismissed; erroneous land registry entry requires unanimous consent of all affected parties for correction.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Ljubljane dismissed the appeal against a first-instance court's rejection of a request to correct an erroneous land registry entry. The appellant argued that the court failed to properly evaluate the evidence, but the court held that while a hearing is required, the removal of an erroneous entry demands the unanimous consent of all affected parties. Consequently, the appeal was rejected because the land registry owner refused to provide the necessary consent for the correction.
Legislator headnote
AI generated1. odstavek 200. člen ZZK-1; 2. odstavek 201. člen ZZK; Pomoten vpis v zemljiško knjigo se odpravi le s soglasjem vseh prizadetih oseb.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Zakon resda določa le, da mora sodišče pred odločitvijo o popravi prizadete osebe zaslišati, vendar pa je v sodni praksi in pravni teoriji povsem enotno stališče, da je pomoten vpis mogoče odpraviti le s soglasjem vseh prizadetih oseb.
[OBRAZLOŽITEV]
:
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za popravo vpisa pri nepremičnini, parc. št. 695/2, k.o. J., zavrnilo.
Zoper sklep se je predlagatelj pravočasno pritožil. Obstoja katerega od v zakonu predvidenih pritožbenih razlogov formalno ne uveljavlja. Predlaga spremembo sklepa tako, da bo njegovemu predlogu ugodeno. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je sodišče napačno opredelilo relevantne trditve v predlogu. Vztraja pri trditvi, da je bil vpis opravljen v nasprotju z zapisnikom o poizvedbah z dne 5.12.1970. Katastrski posestni list dokazila o lastništvu ne more nadomestiti. M. D. je s pomoto pridobila pravico, ki ji ne pripada, zato je logično, da popravi nasprotuje. M. D. ima le pravico do zaslišanja, ne pa do odločanja o tem, ali se poprava izvede ali ne. M. D. si neupravičeno lasti nepremičnino, čeprav ve, da ni njena.
Pritožba ni utemeljena.
V zemljiškoknjižnem postopku se glede vprašanj, ki niso urejena v Zakonu o zemljiški knjigi – ZZK-1, uporabljajo splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku (2. odstavek 120. člena ZZK-1). Po določbi 1. odstavka 19. člena Zakona o nepravdnem postopku – ZNP je udeleženec nepravdnega postopka tudi oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Pritožbeno sodišče je zato štelo, da ima predlagatelj upravičen interes za vložitev pritožbe in jo je zato vsebinsko presojalo.
Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa pravilno pojasnilo, kdaj gre za pomoten vpis v zemljiško knjigo (1. odstavek 200. člena ZZK-1) in kakšne so predpostavke, da se pomota odpravi v zemljiškoknjižnem postopku. Pravilno je opozorilo na določbo 2. odstavka 201. člena ZZK, po kateri mora sodišče pred odločitvijo o popravi pomotnega vpisa zaslišati osebe, za katere bi odprava pomote lahko imela pravne posledice. Res zakon določa le, da mora sodišče pred odločitvijo o popravi prizadete osebe zaslišati, vendar pa je v sodni praksi in pravni teoriji povsem enotno stališče, da je pomoten vpis mogoče odpraviti le s soglasjem vseh prizadetih oseb (glej dr. Matjaž Tratnik in dr. Renato Vrenčur, Zemljiškoknjižno pravo v teoriji in praksi, Maribor 2008, stran 509 in I Cp 989/99, I Cp 2620/2005 in I Cp 442/2006). Ker zemljiškoknjižna lastnica soglasja za popravo pomotnega vpisa ni podala, je izpodbijana zavrnilna odločitev materialnopravno pravilna. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo predlagatelja zavrnilo, ker ni utemeljena in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1). Vse ostale pritožbene navedbe na vsebino odločitve ne morejo vplivati, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 120. členom ZZK-1 in 37. členom ZNP).