Supreme Court dismisses appeal in housing rights dispute, upholding lower court's decision based on prior law.

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Predlog za določitev imetnice stanovanjske pravice je bil vložen dne 29.4.1991, ko je še veljal Zakon o stanovanjskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84). Po 158. čl. Stanovanjskega zakona (Ur.l. RS, št. 18/91), ki velja od 19.10.1991 dalje, se spori, sproženi pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo po prejšnjih predpisih.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je odločilo, da postane predlagateljica imetnica stanovanjske pravice na triinpolsobnem stanovanju. Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da se iz stanovanja izseli v 15 dneh potem, ko mu bo preskrbljen najpotrebnejši prostor, do takrat pa da ima pravico do uporabe spalnice ter souporabe hodnika in kopalnice. Pritožbo nasprotnega udeleženca proti temu sklepu je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Nasprotni udeleženec je vložil proti sklepu sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sklep tako spremeni, da zahtevek zavrne, podrejeno pa, da sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V obrazložitvi revizije navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo temeljne določbe ZPP, zlasti določbo 1.odst. 7.čl. in tudi 5.odst. 302.čl. ZPP, kar je nasprotni udeleženec poudaril že v svoji pritožbi. Navaja še, da se je predlagateljica iz stanovanja izselila samovoljno, kar je posledica njenih čustvenih nihanj, ne pa krivde nasprotnega udeleženca. Ta s svojim ravnanjem tudi ni povzročil nevzdržnosti zakonske zveze.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in predlagateljici, ki je vložila odgovor na revizijo. V njem izpodbija revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijani sklep po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10.tč. 2.odst. 354.čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37.čl. Zakona o nepravdnem postopku, vendar take kršitve ni ugotovilo.

Uveljavljane kršitve določb pravdnega postopka v zvezi s 37.čl. Zakona o nepravdnem postopku pa tudi niso podane. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče druge stopnje, sodišče prve stopnje pri vodenju naroka in sestavljanju zapisnika ni kršilo določb pravdnega in nepravdnega postopka. Nasprotni udeleženec se v reviziji še posebej sklicuje na kršitev določbe 5.odst. 302.čl. ZPP, po kateri bi bilo treba vpisati v zapisnik vprašanje stranke, ki ga je sodnik (oz. senat) zavrnil. Po podatkih spisa je prišlo do nasprotij med sodnikom in zastopnikom nasprotnega udeleženca, ker sodnik ni dovolil postavljati vprašanj med zaslišanjem s pojasnilom, da bo to možno, ko bo sam z zaslišanjem končal. Nato sta zastopnik in na njegov predlog tudi nasprotni udeleženec zapustila narok, ki se je nadaljeval v njuni odsotnosti. Tako zastopnik ni izkoristil možnosti, ki mu jo daje 4.odst. 126.čl. ZPP, da bi se na koncu zapisnika vpisali tudi njegovi ugovori. Sodnikovo ravnanje na naroku ne predstavlja uveljavljane kršitve postopka. V postopku tudi ni bilo kršitve 1.odst. 7.čl. ZPP. Zadevni revizijski ugovori pomenijo izpodbijanje dokazne ocene sodišč prve in druge stopnje. Revizijsko sodišče se z njimi ni ukvarjalo, ker zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3.odst. 385.čl. ZPP).

Na podlagi dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, sta sodišči materialno pravo pravilno uporabili. Predlog za določitev imetnice stanovanjske pravice je bil vložen dne 29.4.1991, ko je še veljal Zakon o stanovanjskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84). Po 158.čl. Stanovanjskega zakona (Ur.l. RS, št. 18/91), ki velja od 19.10.1991 dalje, se spori, sproženi pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo po prejšnjih predpisih. Ob ugotovljenih večjih stanovanjskih potrebah predlagateljice ter okoliščini, da se je predlagateljica iz stanovanja umaknila zaradi nasilnega obnašanja nasprotnega udeleženca do predlagateljice in otrok, sta sodišči pravilno presodili, da so bili podani pogoji za določitev predlagateljice za imetnico stanovanjske pravice po 17.čl. Zakona o stanovanjskih razmerjih.

Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).