Appeal dismissed; denationalization procedure suspended pending citizenship status verification at time of death.

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi. Tožeča stranka sama trpi stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Ker je glede na določbo 3. odstavka 9. člena ZDen pomembno tudi državljanstvo v času vračanja oz. smrti, pri čemer se premoženje vrača le osebam s slovenskim državljanstvom, ne pa tudi osebam z državljanstvom drugih nekdanjih jugoslovanskih republik, je bilo treba zaradi razrešitve tega predhodnega vprašanja prekiniti denacionalizacijski postopek.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 19.4.2004, s katerim je ta na podlagi 1. odstavka 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) prekinila postopek denacionalizacije dela stavbe B., L., zaradi razrešitve predhodnega vprašanja, to je ugotovitve državljanstva potencialnega upravičenca J.T. v trenutku njegove smrti. Z odločbo iz leta 1999 je bilo sicer ugotovljeno, da se je navedena oseba štela za jugoslovanskega državljana, zaradi določbe 3. odstavka 9. člena ZDen pa je bilo treba odgovoriti tudi na vprašanje njegovega državljanstva v času smrti, to je bilo 26.1.1952. To pa zato, ker je bilo iz spisov razvidno, da je navedena oseba od leta 1928 do leta 1941 prebivala v C. in da ni bila vpisana v državljansko knjigo v Sloveniji.

Sodišče prve stopnje je pritrdilo odločitvi tožene stranke. Sklicujoč se na 3. odstavek 9. člena ZDen je pojasnilo, da za upravičenje do denacionalizacije v takih primerih ne zadošča zgolj ugotovitev jugoslovanskega državljanstva v času podržavljenja, temveč tudi ugotovitev državljanstva potencialnega upravičenca v času smrti oziroma v času vračanja premoženja. Ker to tudi po presoji prvostopnega sodišča v dotedanjem postopku ni bilo ugotovljeno, je odločilo, da je prekinitev postopka v takem primeru do razrešitve predhodnega vprašanja utemeljena.

Zoper prvostopno sodbo vlaga tožnik pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb upravnega postopka in zmotne uporabe materialnega zakona ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi v celoti ugodi in toženi stranki naloži v plačilo vse stroške tega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodne odločbe dalje do plačila, pod izvršbo. Sklicuje se na odločbo Upravne enote L., Sektorja za upravne notranje zadeve Oddelka za matične zadeve z dne 29.11.1999, sklep o dedovanju, krstni list, potrdilo argentinske ambasade in pravnomočno odločbo Upravne enote L., Sektorja za upravne notranje zadeve, Oddelka za matične zadeve z dne 29.3.2005, iz katerih je razvidno, da je bila obravnavana oseba jugoslovanski in slovenski državljan v času odvzema premoženja pa vse do smrti.

Tožena stranka in zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča v obravnavanem primeru pravilna in zakonita, zanjo je prvostopno sodišče navedlo utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče, da se izogne ponavljanju v celoti sklicuje. Glede pritožbenih navedb pa še dodaja:

Kot sta tožniku pravilno pojasnila že prvostopno sodišče in tožena stranka, je po 3. odstavku 9. člena ZDen pomembno tudi vprašanje državljanstva potencialnega upravičenca v času vračanja premoženja. To vprašanje je v obravnavanem primeru tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljeno postalo pomembno zato, ker je potencialni upravičenec v času od leta 1928 do 1941 prebival v C., torej v Črni gori, in po uveljavitvi Zakona o državljanstvu FLRJ iz leta 1945 ni bil vpisan v državljansko knjigo v Sloveniji. Z odločbo Upravne enote L., Sektorja za upravne notranje zadeve, Oddelka za matične zadeve, z dne 29.11.1999 pa je bilo ugotovljeno le, da se je štel za jugoslovanskega državljana od 28.8.1945 do smrti 26.1.1952. Ni pa bilo ugotovljeno, ali se je štel tudi za slovenskega državljana. To je bilo ugotovljeno šele z odločbo istega prvostopnega organa z dne 29.3.2005, torej po izdaji in zaradi izvršitve sklepa tožene stranke o prekinitvi postopka.

Glede na to pritožbeno sodišče pritrjuje stališču prvostopnega sodišča, da je bila prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja v obravnavanem primeru utemeljena zaradi določbe 3.

odstavka 9. člena ZDen in izdana na zakoniti podlagi 1. odstavka 144. člena ZUP/86.

Zato pritožbeno sodišče zavrača pritožbo kot neutemeljeno na podlagi 73. člena ZUS ter potrjuje izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča.

Odločitev pritožbenega sodišča glede stroškov postopka temelji na 3. odstavku 23. člena ZUS. Po tej določbi v upravnem sporu, v katerem se presoja zgolj zakonitost izpodbijanega akta, kar je predmet upravnega spora tudi v tem primeru, vsaka stranka trpi svoje stroške upravnega spora.