Appeal dismissed as inadmissible; President's appointment of temporary counsel is procedural and appealable only to the President.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the plaintiff's appeal against the first-instance court's appointment of a temporary counsel. The plaintiff argued that the first-instance court erred in designating a temporary representative after the plaintiff failed to appoint a new attorney following the termination of the previous power of attorney. The court ruled that the President of the Senate has the authority to decide on such appointments during pre-trial preparations, making it a matter of procedural leadership that does not permit an appeal to the Supreme Court.
Legislator headnote
AI generated1. odstavek 16. člen Zakona o upravnem sporu; 3. odstavek 270. člen Zakona o pravdnem postopku: The President of the Senate may decide on the appointment of a temporary counsel during pre-trial preparations, and such a decision is a matter of procedural leadership for which no appeal is admissible to the Supreme Court.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrže.
[JEDRO]
Med pripravami za glavno obravnavo do naroka za glavno obravnavo ima predsednik senata pravico odločati tudi o postavitvi začasnega zastopnika, kar je zadeva vodstva postopka; zoper tako odločbo pa ni pritožbe oziroma ni dopustna.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje imenovalo višjo pravosodno svetovalko M.J., sodišče prve stopnje, kot začasno zastopnico, upravičeno za sprejemanje pisanj za tožnika, z nalogo, da vroči tožniku sklep, s katerim je tožniku naloženo, da v roku 30 dni imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji.
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je tožnik fizična oseba s prebivališčem v tujini (Republiki Avstriji) in v Republiki Sloveniji nima pooblaščenca, o čemer je bilo sodišče prve stopnje obveščeno z dopisom odvetnika D.L.K. v M. z dne 20.4.2005, s prilogo, iz katerega izhaja, da je med imenovanim odvetnikom in tožnikom prišlo do prenehanja pooblastilnega razmerja. Zato bi po mnenju sodišča prve stopnje moral tožnik na podlagi 1.
odstavka 146. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, UPB, Uradni list RS, št. 36/2004) imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji ob prenehanju pooblastilnega razmerja z imenovanim odvetnikom. Vendar tožnik pooblaščenca ni imenoval. Zato je sodišče prve stopnje imenovalo na njegove stroške začasno zastopnico, upravičeno za sprejemanje pisanj, z nalogo, da tožniku vroči sklep, s katerim ga sodišče prve stopnje poziva, da v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji.
Na podlagi 1. odstavka 16. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) se za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZUS, primerno uporabljajo določbe ZPP, ki jih je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru uporabilo, kot je to obrazložilo.
Zoper izpodbijani sklep tožnik vlaga pritožbo. Meni, da so določbe 146. člena ZPP v nasprotju s pravnim redom Evropske Unije, posebej glede na predpise o vročanju pisanj. Je državljan države (Avstrija) Evropske Unije in prosi sodišče prve stopnje za dostavljanje pisanj na njegov naslov v Avstriji.
Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.
Sodišče je moralo pritožbo zavreči.
Po določbah 16. točke 1. odstavka in 3. odstavka 270. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS ima med pripravami za glavno obravnavo do naroka za glavno obravnavo predsednik senata pravico odločati tudi o postavitvi začasnega zastopnika (16. točka), kar je zadeva vodstva postopka. Zoper tako odločbo pa ni pritožbe. Zato je sodišče prve stopnje dalo tožniku napačen pravni pouk o vložitvi pritožbe zoper izpodbijani sklep, saj pritožba v navedeni zadevi ni dopustna (3. odstavek 270. člena). Določbe ZPP (146. člen) niso v neskladju s predpisi Evropske unije (glede na tožnikovo pritožbeno navedbo), saj ti predpisi na to področje ne posegajo.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 1. odstavka 79. člena ZUS ter 352. člena v zvezi s 343. členom ZPP tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep zavrglo kot nedovoljeno.