Administrative court dismisses appeal because lawsuit was filed over a year after the 30-day deadline expired.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal against the first-instance court's rejection of the administrative lawsuit. The plaintiff received the contested decision on December 2, 2002, but filed the lawsuit on April 16, 2003, exceeding the mandatory 30-day filing period. The court ruled that the appeal was inadmissible because the plaintiff failed to act within the preclusive statutory timeframe, and the substantive arguments regarding historical events did not justify the delay.
Legislator headnote
AI generated30. člen ZUS; 34. člen ZUS: A lawsuit filed in an administrative dispute must be submitted within 30 days of service; failure to comply with this preclusive period results in the dismissal of the action regardless of the merits.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
[JEDRO]
Tožnica je odločbo tožene stranke, opremljeno s pravilnim pravnim poukom, prejela dne 2.12.2002, čemur v pritožbi zoper prvostopni sklep o zavržbi tožbe kot prepozne ne ugovarja. Tridesetdnevni rok, ki je prekluzivni rok, se je tako iztekel 2.1.2003, tožnica pa je vložila tožbo 16.4.2003, kar je prepozno.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št.
50/97, 65/97 in 70/2000, dalje ZUS) zavrglo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 29.11.2002. V obrazložitvi je navedlo, da je po podatkih iz upravnih spisov tožnica citirano odločbo prejela dne 2.12.2002, tožbo pa je vložila dne 16.4.2003. Ker je v 1.
odstavku 26. člena določeno, da je potrebno tožbo vložiti v roku 30 dni od vročitve izpodbijanega akta, tožnica pa je tožbo vložila več kot leto dni po vročitvi odločbe tožene stranke, je tožbo potrebno kot prepozno zavreči. Sodišče pa je tožnici ob tem tudi pojasnilo, da se drugi del odškodnine (150.000,00 SIT) poravna v 12 mesecih po plačilu prvega obroka, preostali del odškodnine v višini 44.000,00 SIT pa se izplača z izročitvijo 44 obveznic Republike Slovenije.
Tožnica v pritožbi navaja, da so dne so bili dne 18.5.1944 izgnani v vas H., na dan požiga pa so pripadniki nemške SS ubili tudi njenega očeta. Tisti dan so požgali 6 brkinskih vasi, moške so žive zaklenili v skedenj in ga zažgali. Dalje navaja, da je toženi stranki poslala vso dokumentacijo, pritožila pa se je tudi na T. v L. Zato je tožena stranka tista, ki ni ravnala pravilno, saj ni pravočasno poslala dokumentacije.
Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Po presoji pritožbenega sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Razlogi, s katerimi je sodišče utemeljilo svojo odločitev, so v skladu s podatki iz spisa in imajo podlago v določbah ZUS. Ta za vložitev tožbe v upravnem sporu določa 30 dnevni rok, ki začne teči od vročitve izpodbijanega akta (1. odstavek 26. člena ZUS). Tožnica je odločbo tožene stranke, opremljeno s pravilnim pravnim poukom prejela dne 2.12.2002, čemur v pritožbi ne ugovarja. Tridesetdnevni rok, ki je prekluzivni rok, se je tako iztekel 2.1.2003, tožnica pa je tožbo vložila 16.4.2003. Ker je bila tožba vložena prepozno, jo je sodišče prve stopnje po določbah 2. točke 1. odstavka 34. ZUS pravilno zavrglo.
Na drugačno odločitev pa ne morejo vplivati pritožbene trditve, ki se ne nanašajo niti na dejansko niti pravno podlago izpodbijanega sklepa.
Glede na navedeno in ker niso podani razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 73. člena ZUS in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.